Klek

Zapeljal sem se v dolino Belega potoka na Planino pod Golico. Vas je izhodišče za mnogo izletov posebno poleti: Rožca, Hruški vrh, Dovška baba, Golica in nudi obilo zanimivih ogledov poleti, kot so Savske jame, cerkev sv. Križa, spomenik vojakom, ki so padli med drugo svetovno vojno, smučišče Španov vrh in kapelica, smučarski dom Črni vrh. Na pokopališču pri cerkvi se nahaja nagrobni spomenik znanega alpinista in fotografa Joža Čopa.

Parkiral pri zadnjih hišah pred mostom. Takoj za zadnjo hišo čez most se začne lepo uhojena špura. V začetku je še kazalo na sonce, proti vrhu pa so ga zakrili visoki oblaki. Ko sem šel prvič z Alešem v megli in vetru sem si zapomnil, da gre pot čez cesto in nato čez plot desno. Glede nato, da je bilo tokrat veliko sledi sem se držal Aleševe poti.
Zadnji sneg je prekril sledi zavojev, tako da je bilo v zgornjem delu vijuganje med smrekami po veselcu. Proti koncu je sledil rodeo po gozdni poti in čez potoka. Na koncu čez travnik pa je bilo dovolj celca za podpis.

Mrežce

Ker so pobočja na Lipanci precej zložna so dostopna in razmeroma varna tudi v zimskih razmerah.  Zato so Mrežce pozimi cilj mnogih pohodnikov in turnih smučarjev. Žal so pohodniki večinoma brez krplej in ponavadi zluknjajo smučino turnh smučarjev.

Mrežce nudijo v lepem vremenu lep razgled na okoliške vrhove (Mali in Veliki Draški vrh, Viševnik). Pozimi pa omogočajo posebno v svežem snegu lep turni smuk v smeri Rudnega polja ali še vzpon na Debeli vrh in V. Selišnik .

Letos je do parkirišča mogoče samo peš ali s smučmi z glavne ceste čez planino Zajavornik (najkrajša), Rudnega Polja ali Mrzlega studenca. Mimo parkirišča na pl. Zajavornik se usmerimo na peš pot proti Blejski koči. Pot višje preči gozdno cesto, nato se nam kmalu z leve strani priključi pot od spomenika NOB (Pri Rupah). Poleti široka pot, ki ves čas poteka v objemu smrekovih gozdov je pozimi ozka gaz in na mestih zvožena od smučarjev. Nadaljujemo mimo naslednjega razpotja, kjer nadaljujemo levo v smeri Lipance (desno Medvedova konta). Pot nas v nekaj minutah pripelje do pašne planine Lipanca. Tu pot zavije desno nakar sledi prečenje pobočja za katerim pridemo do pastirske in planinske koče na planini Lipanca.
Od koče nadaljujemo levo v smeri Viševnika in Mrežc po poti s katere se že kmalu levo navzdol odcepi pot proti Rudnemu polju. Nadaljujemo naravnost po poti, ki nas s krajšimi vzponi pripelje mimo razpotja za Viševnik, kjer nadaljujemo desno v smeri Mrežc Pot se naprej strmo vzpenja skozi vse bolj redek gozd dokler strmina ne popusti in se nam začnejo odpirati razgledi na sosednje vrhove Julijcev. V nekaj minutah položnega vzpenjanja dospemo na razgleden vrh Mrežc

Hotunski vrh

Na zahodu nič novega, razen da je z vsakim dnem več snega. Napoved je bila delno oblačno, na zahodu pa delno sončno. Po jutranji razjasnitvi so temperature padle in temu primerno tudi temperatura snega. Čista prašinina. Najbližji vrh je bi Hotunjc, kjer se na vrhu odpre lep pogled na jezero. Ujel sem še jutranjo modrino in sveže snežne kristale lesketajoče se v jutranjem soncu. Najlažji dostop je od gostilne Zatrnik po letni poti. Novi sneg je prekril stare brazde in razen pod nekdanjo vlečnico je bilo že vse zorano.

Po deževnem veselem decembru je januarja 2023 zasnežilo Slovenijo. Zapadlo od več kot meter snega na Notranjskem (Javornik) do pol metra na Gorenjske. Tako so bili nižji gorenjski hribi varnješi za turno smuko.

Z brezplačnim avtobusom, ki vozi za vikend vozi na Pokljuko in nazaj na Bled sem se zapeljal na Zatrnik in ponovil včerajšno turorazen spodnji del, kjer sem smučal proti “Jagru”.

Straža

Prvi sneg in hrib za hišo je bilo idealno za jutranjo turo. Na Plani sem zavil na gozdno pot in priplezal do zgornjega dela smučišča. Špura je bila že potegnjena, saj je prvi odsmučal že pred službo. Na vrhnji strmini je še škrtalo, nato pa je šlo vedno bolje. Samo rodelbahn-u se je bilo treba izogibati, saj infrastruktura še ni (ne bo?) pripravila smučišča ( zgodnje napovedi za letošnji sneg so bile za po božiču). Juuhhhhhhuuu!

Debeli vrh

This image has an empty alt attribute; its file name is en.png

Debeli vrh (1959m po karti) je vrh nad kotanjasto planoto Razor nad planoto Pokljuka.

Najboljša obramba pred COVID-19 je napad. Če je to na domačem terenu, polnem belih kristalov obsijanih s sončnimi žarki in še posebno z UV žarki, je učinek še večji. Do sedaj je bila učinkovita.

Po GPS statusu (vrh 1972m, na cesti 1530) je 430 vm smuka. Ideja je bila nespremenjena glede na prejšne dni: od pl. Zajavornik na Blejsko kočo , od tu do Mrežc in prečenje proti Debelemu vrhu in vzpon na vrh, nato smuk po smetanci v grapo in skozi gozd do ceste na Rudno polje (RP). Držal sem se bolj desno in nekaj bližje RP kot ponavadi prismučal na cesto. Je pa treba več izogibanja kotanjam, da ni nepotrebnega štamfanja.
Po cesti je bilo še 14 min poganjanja z rokami in 8 min spusta na RP. Sneg na cesti odjuga že pobira in tudi na prehodih v grapi.

Vrh med vrhom Razorja in Mrežcam

GPS status je kazal višino 1913m, čeprav je nižji od vrha razorja (1833m). Razmere so bile podobne včerajšnim, samo, da je bilo še uro kasneje. Na mrežcah sem prečil proti vrhu. Z vrha sem smučal direktno v grapo , kjer sem se proti koncu držal bolj levo, ker desno ni videti smučljivo.

Mrežce

This image has an empty alt attribute; its file name is en.png

Mrežce je 1965 m visok vrh (bolj planota) poleg Lipanskega vrha. Snega je bilo dovolj in ko sem štartal ob 11h30 je bil že južen. Bilo je že nekaj avtov na parkirišču za pl. Zajavornik. Vendar prometa na dobro spluženi cesti ni bilo. Opozorilo GRS, da se aktivnosti v gorah prestavijo je pripomoglo k temu.
Pot je spodaj mestoma ledena, zgoraj pa luknjasta od pešcev.
Sneg je bil skorjast z ojuženim zgornjim putrom. Odločitev je bila, da smučam proti Rudnem polju, kjer so me čakale tekaške smuči za povratek na pl. Zajavornik do avta. Odločitev je bila prava, saj je proti Lipanci že vse presmučano. Proti Rudnemu polju pa je bilo samo par smučin. Tudi cesta je še prehodna s smučmi. Sledilo je uživanje na terasi zaprtega hotela ob pivu iz dostave. Nato je sledil še tek na smučeh do pl. Zajavornik.

Kornock

Po 5 dnevnem drsanju in kolesarjenju do koseškega bajerja in nazaj je bil čas za spremembo. In sva šla z Dragano za 3 dni na Turracherhoche. V torek sem šel turno na Kornock : gor mimo planine, dol pa po pisti, saj je bilo izven pist vse ledeno. Tudi proga 10 na Kornockbahn je bila zaradi nevarnosti zdrsa zaprta (za vikend tragičen zdrs) .S 4 urno karto (38 Eur za senijorje) sem presmučal 3863 vm, 20 km po pistah in naredil 13 km z žičnicami v 15 vožnjah in 227 min uživanja na smučeh, ostalo pa na terasah. Odlična smuka je pod Turracherbahn in skoraj brez smučarjev.