Možic

Možic je 1602 m visok vrh, zahodno od Soriške planine. Na vrha se nahaja star vojaški bunker z železno kupolo na kateri je napisano ime vrha z višino. Z vrha se odprejo lepi pogledi na verigo Spodnjih Bohinjskih gora, Triglav , del Karavank, Ratitovec in Porezen.

 Dostop je iz bohinjske ali škofjeloške smeri. V Bohinjski Bistrici nadaljujemo levo v smeri Soriške planine. Tej cesti nato sledimo do velikega parkirišča v bližini smučarskega centra Soriška planina. Iz Železnikov se peljemo proti Podbrdu, kjer nas oznake za Soriško planino usmerijo na vzpenjajočo cesto. Tej cesti nato sledimo do velikega parkirišča na Bohinjskem sedlu ob vznožju smučišča Soriška planina.

Možic peš

S parkirišča na Bohinjskem sedlu se usmerimo v smeri Litostrojske koče na Soriški planini.
Od koče nadaljujemo po markirani poti naravnost navzgor do razpotja, kjer se pot razcepi : desno proti Možicu, naravnost v smeri Lajnarja. Desno pot sledi cesti (pozimi zasuta), ki nas pripelje do nekdanje kasarne i na Slatnik

Naravnost se pot nekoliko strmeje vzpenja proti sedlu med Lajnarjem na levi in Malim Slatnikom na desni. Nadaljujemo desno (levo Lajnar) v smeri Slatnika po markirani poti, ki preide na primorsko stran grebena . Sledi rahel vzpon po razgledni mulatjeri, nato pa nas pot pripelje na preval med Mali in Veliki Slatnik.

Možic s smučmi

Nad staro vojaško kasarno nadaljujemo rahlo levo, ter nekoliko navzdol (bolj levo vrh Slatnika) po poti, ki se spušča proti manjšemu sedelu in naslednjemu razpotju.
Nadaljujemo naravnost (levo navzdol Šavnik) po stari vojaški mulatjeri vse do vrha Možica,

V tirno avtobusni turi sem bolj sledil uri kot špuri, saj je bila vezana na logistiko javnega transporta. Štartal sem na ŽP Bled-Jezero in v Bohinjski bistrici nadaljeval z avtbusom na Bohinjsko sedlo. Ob vlečnici in nato desno po cesti sem se mimo karavle povzpel na Možica kot je v opisu. Vse je bilo ledeno, vendar so pivo in okusi škofjeloškega zmehčali današnjo trdoto.

Možic s kolesom

Vzpon na Možica spada med srednje zahteven vzpon. Vendar celotna pot zahteva poleg fizične spretnosti še logistično pripravo in poleg špure se je bilo potrebno držati še ure. Z vlakom iz Bleda v Boh. Bistrico, z avtobusom na Soriško planino in sedežičnico na Lajnar. S koloesom sem se spustil na sedlo pod Slatnikom, kjer se pot odcepi za Podbrdo. Nadaljeval sem po mulatijeri na Možica. Z Možica sem se spuszil in nato povzpel na sedlo med Slatnikoma. Nadaljeval sem po cesti od kasarne do vlečnice in nato po smučišču na na žgance s kilsim mlekom. Sledil je spust po sfaltni cesti do odcepa za Orožnovo kočo. Cesta je konča z obračališčem , zato sem se do smučišča Kobla in po travniku spustil v Ravne. Sledil je še spust do ŽP v Boh. Bistrici.

Dodaj odgovor