Turni smuk Vrh Dlani 

Turni smuk Vrh Dlani ni posebno priljubljeno izhodišče za turne smučarje, čeprav omogoča 3km spusta pri 530 m višiske razlike ob samo ~50 vm vzpona.

V grebenu Spodnjih Bohinjskih gora med Šijo in Voglom se dviga 1852 metrov visok vrh, ki ponuja ob lepem in suhem vremenu osupljiv razgled od Jadranskega morja do Triglava. Kot na dlani pa se kaže smučišče na Voglu.

#image_title

Pri vzponu na vrh je bilo ključnega pomena upoštevati pogoje snežne skorje in temu ustrezno opremljenost, saj je zaradi osojne lege terjalo previden korak in uporabo srenačev. Spust z vrha je ponudil odlično priložnost za elegantne zavoje po belem prahu in adrenalinsko doživetje. Pri tem je bilo pomembno izbrati pravilno smer zaradi ruševja za varen spust do spodnje postaje. Tako sem se v zadnji konti po Zadnjimi Vogli držal levega prehoda in nato desno, da sem prismučal točno spodnje postaje. Desni prehod pa vodi višje na pisto.
Avto us Lj-Bohinnj ima postajo poleg parkirišča od koder vozi avtobus do spodnje postaje gondole. Popoldanska karta za upokojence pa znaša 30 Eur.

Tura je bila nepozabna zaradi dobrih snežnih razmer ob lepem vremenu na krasnem vrhu, ki so omogočili resnično uživanje v turno smučarskem doživetju.

Zimska pravljica v Sillianu, vzhodna Tirololska

Ko se konec leta potopimo v očarljivo mesto Sillian v Vzhodnem Tirolskem, začutimo čarobnost zime. Poleg svoje očarljivosti je kraj poznan po smučarskem središču Hochpustertal. Pogled na Tirolske gore pozimi je prizor, vreden občudovanja. Vršaci nosijo kraljevsko snežno krono obsijano s soncem. Dolina pa blesti v nežni zimski tišini.

Občina Sillian v Hochpustertalu (najvzhodnejši del doline Val Pusteria) ob vznožju gore Thurntaler je razdeljena na vasi Arnbach, Sillian in Sillianberg.

Prosti čas izkoristimo, da s fotoaparatom zabeležimo edinstvene čare Silliana pozimi. Leseni most iz 18. stoletja.

Grad in cerkev pod grdom okrašena s snegom.

Naša pot nas vodi skozi zasnežene ulice prek znamenitega starega lesenega mostu iz 18. stoletja in po Koflerjevi poti (v spomin na nekdanjega župana) do gradu.

Grad Heinfeles v zimskem sijaju. Ob vzponu na grič do gradu Heinfeles se nam odpirajo lepi pogledi na dolino. Ko ga najdeno ogrnjenega v bleščeč plašč snega, dobi srednjeveška arhitektura dobi pravljični videz ob beli podlagi. Grad je preurejen v muzej.

Smučarski center Hoschpustertal z najvišjim vrhom Thorntaler ( 2.407m).

Ko zimsko sonce zaide, ustvarja rožnato svetlobo nad zasneženo pokrajino, razmišljamo o dnevu, polnem tihe lepote Silliana v njegovi zimski opravi. Čar mesta ujetega med vršace nas vabi, da se vrnemo in ponovno doživimo čarobnost zasneženega pobega.

Smuk v dolino

Total distance: 6.58 km
Total climbing: 2 m
Total descent: -1308 m

Priporočljiva pot: mejni prehod Karavanke – Spittal  – Lienz – SILLIAN, razdalja iz Ljubljane je 330km, predviden čas za pot je 3ure in 15minut.

Na poti je potrebno plačati predor Karavanke 7,80€ z DDV za osebna vozila, ter avstrijsko vinjeto. Nakup 10 dnevne vinjete, stane 11,50€.

Priporočljiva nastanitev: DOLOMITEN RESIDENZ SPORTHOTEL SILLIAN 4*S , Sillian 12,  Hotel se nahaja na levi strani ob glavni cesti in ima pokrit dovoz. Brezplačno parkirišče se nahaja ob hotelu

S kolesom po Dravskem polju: Zamušani-Pragersko

S kolesom po Dravskem polju je najbolj slikovito ob Dravi. Nadalje gre tura ob železniški progi Pragersko-Ormož, kjer pa je malo manj ovinkov. Tura je kombinacija več tur : dravske kolesarske poti Maribor-Ptuj, Stkp in kolesarjenja po dravskem polju. Cilj je bil tudi zadnji žig za Stkp v Gorišnici na Dominkovi domačiji.

Etapo Gorišnica- Maribor sem prevozil že pred korono v obratni smeri, ki pa sem jo zaključil v Zamušanih na želežnišiki postaji, ker sem lovil zadnji večerni vlak. To etapo sem prevozil skupaj z etapo 29 in 30.
Tudi predhodno etapo Planinski dom na Boču – Gorišnica se odpeljal že pred korono, ki pa sem jo zaključil v Moškanjcih na ŽP(brez žiga v Gorišnici), ker sem lovil vlak.

Total distance: 36.76 km
Total climbing: 83 m
Total descent: -47 m

Iz ŽP Zamušani sem odkolesaril po malo prometni asfaltni cesti v Gorišnico in nato v v smeri Moškanjcev do Dominkove domačije in žigosal STKP dnevnik.

Nato sem nadaljeval po lepi kolesarski stezi s karakimi prekinitvami čez Borovce do Ptuja in Ptujskega jezera.

V Ptuju sem pri gostilni Ribič zavil na most čez Dravo in odkolesaril čez Zgornjo Hajdino po Mariborski cesti do Kidričevega. Manj prometno bi bilo čez Spodnjo Hajdino.

Od Kidričevega naprej sem v glavnem kolesaril ob železnici najprej po Kopališki cesti , nato čez Strniše in Cirkovce do Pragarskega direktno na postajo.


Tako je bila dodatna etapa skratkim kolesarjenjem ob Ptujskem jezeru in Dravi in po dravskem polju še pika na “i” za zaključek STKP.

Skupaj s kolesom sem potoval z vlakom vse od Lesc do Zamušanov relativno hitro: od 7h30 do 11h30. Pri tem pa je bilo potrebno 3 krat prestopiti: Ljubljana, Zidani most in Pragersko.

Večji problem je potovanje s kolesom v obratni smeri v popoldanskih ali večernih urah, ker ni prostora za kolesa na vlaku (intercity ). Zato sem imel še kolesarsko torbo s seboj. Ampak ni bila potrebna, ker so intercity garnituro “pendolino” (Mb-Lj.) zamenjali s “Štadlerjevo”, ki ima prostora za 6 do 10 koles.

Slikovita krožna pot ob morju in čez hrib: Portorož – Piran-Beli križ-Portorož

To je ena najlepših krožnih peš poti ob Piranskem zalivu. Zame je najlepši jesenski tekaški krog.

Total distance: 8.79 km
Total climbing: 74 m
Total descent: -54 m

Startal sem v Portorožu pred hotelom Kempinski, kjer je imal start tudi Dream Drive. Nadaljeval sem ob obali mimo nekdanjega skladišča soli Monfort in skladišča soli Grando . Čez center Pirana in do punte je šlo bolj počasi. Je pa bilo dovolj osvežitve z morja.

Posebno na punti je bilo zelo slikovito. Tudi komunala je še pravi čas pospravila ležalnike.

Sledil je še kulturno zgodovinski del z vzponom do cerkve svetega Jurija in na zvonik svetega Jurija.

Fiesa je samevala v vetru, ki je omogočal kajtanje samo izkušenim kajtarjem.

Zaključiil sem v vili Viezzoli.

S kolesom v kraljestvu kralja Matjaža

Dom na Peci (1685 m) v kraljestvu kralja Matjaža daje občutek pravega gorskega kolesarjenja. Visokogorski gozd in svež gorski zrak dajeta dovolj moči za premagovanje tako kratkih strmin kot dolgih položnih klancev. Dom na Peci je poleg Poštarskega doma na Vršiču (1888 m) drugi najvišji cilj na STKP.

Podpeca – Dom na Peci

Iz Podpece smo se dokaj hitro povzpeli do koče na Pikovem. Ob koči pa se nahaja še cerkev sv. Helene in kapelica.

Vzpon proti Domu na Peci se prične z vzponom po ozki makadamski cesti proti kmetiji Pik pod Pikovim vrhom. Nato pa sledi steza proti severu do makadamske ceste kjer se prične dolg vzpon proti Domu na Peci. Pot vodi po gozdovih Pece, preko križišča imenovanega Vrh šteng, posebej zanimiv pa je del skozi skalnato/peščeni podor.

Podpeca-dom na Peci

Vzpon do avtomobilskega obračališča Jakobovo je zmerno strm. Od obračališča proti Domu na Peci pa se makadamska cesta spremeni v gozdno vlako, ki ni vzdrževana in težko prevozna. Kolesarjenje je v tem delu težavno in je lažje vleči ali porivati kolo. Od parkirišča zavijete desno in nadaljujete po vlaki, ki je tudi planinska pot. Planinska pot se nato nadaljuje naravnost, mi pa zavijemo strmo levo po kolovozni razjedeni poti.

Total distance: 17.13 km
Total climbing: 1333 m
Total descent: -231 m

Dom na Peci – planinski dom Pri Kumru – Črna

Od doma do ceste smo se spustili po planinski poti, kjer smo večji del šli ob kolesu. Od Doma na Peci se STKP spusti v dolino Tople. Sedaj je Topla čudovita, slikovito gorska dolinica polna prelepih kmetij. Pred letom 1970 pa je bila ta dolinica znana po rudniku svinca in cinka, kjer so na leto izkopali do 17000 ton rude.

Rudnik Topla

Cesta po dolini Tople je v prvem delu asfaltirana in precej strma, po kakšnih 5 km, pa asfalt zamenja makadam. Peljemo se mimo rudnika Topla in plezališča Burjakove stene . Cesta se vzpenja do sedla (1415m) pod Šoparjevim vrhom .

Dom na Peci-planinski dom pri Kumru-Črna

Na sedlu se cesta spusti v dolino Koprivne. Po krajšem spustu se STKP priključi na cesto, ki vodi iz doline proti planini Luže, kjer je tudi prehod v sosednjo Avstrijo. V tem delu gre STKP po skrajnem robu Slovenije. Na koncu se vzpnemo po strmem makadamu do planinskega doma pri Kumru, kjer si naberemo moči in posladkamo s kvočevimi nudelni. Od Kumra je sledil še dolg spust v Črno.

Total distance: 41.75 km
Total climbing: 872 m
Total descent: -1977 m

Camino de Santiago s kolesom – Camino del Norte

Če iščete izziv na Camino de Santiago, izberite Camino del Norte. Čeprav poteka vzdolž severne obale Španije, ni le sprehod po plaži ali kolesarjenje od plaže do plaže. Imeli boste intenzivno kolesarjenje, ko se boste vzpenjali in spuščali čez gore, hribe in skozi eukaliptusove gozdove. Včasih se boste spustili do same obale in se lahko osvežili ali vsaj namočili noge v morju. Pri tem boste obiskali province: Baskija, Kantabrija, Asturia in Galicija. Ker sem tudi sam izbral izziv, bo zaključek lanskega ( dejansko začetek ) Camino Frances na vrsti kasneje.

Tudi vreme je na Camino del Norte zaradi vpliva atlantika zmernejše. Glede na bližino obale lahko pričakujte več deževnih dni. V Galiciji pa so padavine  pogoste skozi vse leto, zlasti pa v jesenskih in zimskih mesecih. 

Camino del Norte ni   najbolj priporočljiva pot za kolesarje, ki nimajo kolesarskih izkušenj. Je druga najtežja pot (prva je seveda Camino Frances) in je sestavljena iz različnih gorskih etap.  Zato je nujno imeti gorsko kolo. Če pa imate namen vrteti pedala samo po “carretera” obloženi s potovalnimi torbami ali brez, pa je cestno kolo prava izbira.

Priporočljive dolžine etap za kolo so od 40 do 70 km. Camino  del Norte  lahko s kolesom opravite v 15 dneh, če ste v dobri formi in ste predhodno trenirali. Od Irún  ( ob  Francoski meji ) do Santiago de Compostela je skupaj 833 km.  Ne  zamenjati z Iruña ( tudi Iruñea ), kar je po baskovsko Pamplona z Iruñ. (baskovsko Irun)

Za moje kolesarjenje sem imel na voljo 8 dni in zato sem dolžino poti skrajšal na 430 km.



Total distance: 450.13 km
Total climbing: 6058 m
Total descent: -5791 m

Etape 

Planiral sem sledeče etape, da sem lahko v naprej sem rezerviral prenočišča:

Ribadesella-Gijon (70km),

Gijon-San Estaban (50 km),

San Estaban- Lluarca (65 km),

Lluarca – Tapia de Casariego (44 km),

Tapia de Casariego- Mondonedo (54 km),

Mondonedo- Parga (63 km),

Parga- Arzua (54 km),

Arzua-Santiago (39 km).

Moje potovanje s kolesom po Camino del Norte od Ribadesella do Santiaga zajema drugo polovico poti Camino de Santiago del Norte.

1.etapa: Ribadesella-Gijon (17.05.)

Moj Camino sem začel v zelo slikovitem obalnem mestu Ribadesella v Kantabriji, kamor sem prispel zvečer z avtobusom iz Santanderja z vmesno postajo v Llanes. Prva  naloga po prihodu v hostel je bila priprava kolesa in torb. Kolo je bilo v kartonu in je bilo treba priviti pedala, priključiti števec in  pritrditi kolesarsko torbo. Ostalo mi je še nekaj časa za saldice iz lokalne pekarne. 



Total distance: 69.67 km
Max elevation: 245 m
Min elevation: 2 m
Total climbing: 826 m
Total descent: -821 m
Total distance: 69.67 km
Total climbing: 826 m
Total descent: -821 m

Večji del sem kolesaril po “carretera” s pogledom na morje, saj se pot vije blizu obale. Na koncu pa sem sledil poti romarjev (prerigrinos). Večje zanimivo mesto na tej etapi je Villaviciosa z zanimivim rezervatom Reserva Natural Parcial Ría de Villaviciosa. Je čudovit naravni prostor, kjer se prepletajo elementi reke in morja.

V Gijon sem prikolesaril ob 16h in ker sem imel prenočišče blizu plaže, sem to izkoristil za kratek skok v morje. Gijon se ponaša z lepimi peščenimi plažami v mestu, tako kot večina obalnih mest.

2.etapa: Gijon-San Esteban (18.05.)

Naslednja etape je bila Gijon-San Esteban de la Pravia. Zahtevnost te etape je poleg vzpona še vožnja skozi Aviles. Ko zapustim še Piedras Blancas se počasi bližam cilju San Esteban de Pravia. San Estaban se nahaja na levem bregu Ría de Pravia ob izliivu reke Nalon v kantabrijsko morje. Očara s svojo pestro zgodovino in lego. Je tipična asturijska vas s starim pristaniščem za pretovarjanje. Na koncu vasi se nad morjem dviga lep razglednik: Mirador del Espiritu Santo . Tu poteka tudi ena najznamenitejših obalnih učnih poti v Evropi: Ruta de los MIradores.

Razglednik je znan tudi iz filma Begin the Beguine, nagrajenega z oskarjem leta 1983.



Total distance: 60.42 km
Total climbing: 468 m
Total descent: -461 m

Sanestaban  je staro pristaniško mesto  ob reki Nalon. 

3. etapa San Eesteban – Luarca (19. 05. )

Dolga je bila 65 km in se je vila praktično ob obali in številnih plažah in končala s kratkim kopanjem v obmorskem mestu Luarca.



Total distance: 65.33 km
Total climbing: 917 m
Total descent: -904 m

To je bila edina etapa, ko je deževalo, čeprav samo na začetku. Statistično spomladi lahko v severni Španiji polovico meseca dežuje, vendar pa je količina padavim majhma. Izkoristil sem to priložnost za testiranje opreme za dež.

Pot gre skozi zanimivo  mesto Cudilero oz. “mesto školjk” .  Bil pa je tudi čas za kosilo in za ploščo morskih sadežev. Vse skupaj (kruh ne računajo) je zneslo 21 Eur. Plošča z morskimi sadeži je priljubljen obrok. Specialnost je tudi kuhan fižol s hobotnico (pasulj s hobotnico).

Vmes me je pritegnila plažaTišina (Playa del Silencia) in je bilo treba zaviti s poti.

Med tem ko je bilo nad morjem in obalo sončno , so se v notranjosti podili temni oblaki.

Proti koncu pot zavije v gozd in nato spet na “carratera”. Romarji so bili redki.

Skozi mesto Luarca teče reka Negro. Vredno ogleda je muzej kalamarov (Museo del calamar gigante). Za to je potrebno več časa.

4. etapa Luarca-Taipia de Casariego (21.05.)

Je bila dolga samo 48 km. Tako je ostalo več časa za užitke na plažah. Najprej sem se spustil do playa del Permenande in zaključil na Playa a Riberia v Taipia



Total distance: 47.8 km
Total climbing: 578 m
Total descent: -575 m

Iz Luarce se asfaltna pot najprej strmo vzpne od morja zahodno nad mestom. Nato gre mimo ostankov Jakobove cerkve, starega vodnjaka in mimo nasada kumar. Ko preči AC se asfaltna pot spremeni v poljsko pot in gozdno pot. Večje mesto na poti je Navia ob reki Navia.

Restavracijo na plaži Permenande so še pripravljali na novo sezono.

Taipia de Casariego je svetovno znano surfarsko in turistično središče. Ta dan Je bila ravno otvoritev sezone surfanja na valovih.

Svet Taipia de Casariego je bil ustanovljen leta 1863, ko se je ločilo več župnijskih svetov. Glavna gonilna sila za ustanovitev novega sveta je bil Fernando Fernández de Casariego, markiz de Casariego. V znak priznanja in hvaležnosti je svet Tapie dopolnil ime mesta z njegovim imenom:  “Tapia de Casariego“.

5. etapa: Taipia-Mondoñedo (22.05.)

Prvi del etape, do mesta Ribadeo, se vije ob Kantabrijskem morju mimo  mnogih peščenih plaž in nato zavije v notranjost v Galicijo.



Total distance: 50.98 km
Total climbing: 946 m
Total descent: -888 m

 Moral sem paziti na surfarje, saj so bili edini turisti v tem času.

Ko sem kolesaril to zadnjo etapo ob morju je bilo vreme oblačno in megleno. Tudi ko sem prečkal most čez reko Eo in prispel v Ribadeo, prvo mesto v Galiciji in kraj ene najbolj znanih španskih plaž: Catedrale, ni bilo dosti lepše. Tako je obisk najbolj poznane španske plaže ostal za naslednjič.

Kapelica in romarska bolnišnica San Lazaro iz l. 1555 je sedaj dediščina Camino del norte.

Pot se nato usmeri v notranjost Galicije, za katero so značilni vzponi in spusti. 

Odkolesaril sem do zaspanega mesta Mondoñedo, stare prestolnice Kraljevine Galicije, kjer sem prespal. Občudovanje njegove veličastne katedrale sem ohranil za naslednjič.

6. etapa: Mondonedo – Parga (22.05.)

Pot se najprej dvigne na 500 m n.v. nato pa kratko spušča in dviga. Kolesaril sem tako po “pista asfaltada”, kot po “carratera”, kot tudi vlekel kolo čez korenine. Od večjih mest sta na poti Abadin in Vilalba. 



Total distance: 63.18 km
Total climbing: 1101 m
Total descent: -768 m

Ko Camino prečka “carretero” , sem zavil na “carratero”, kjer srečam osamljenega kolesarja Gianluco.

Skupaj sva kolesarila po “carretera” do odcepa za Pargo oz. za stari samostan. Sledilo je porivanje po koreninah mimo starega samostana in nato po asfaltu do Parge. Parga leži ob reki Parga in je župnija v občini Guitiriz v provinci Lugo. Poznana je po Campo de Feria.

7.etapa: Parga-Arzua (23.05.)

To je bila ena krajših etap, kjer je najprej  bilo potrebno premagati vzpon do grebena z vetrnicami. Nato je sledilo grebensko kolesarjenje po makadamu mimo travnikov in dolg spust po asfaltu.  Porivanja kolesa ni bilo veliko.  Ker je bila etapa kratka,  je bilo več časa za kulinariko.



Total distance: 45.25 km
Total climbing: 653 m
Total descent: -707 m

8. etapa: Arzua-Santiago de Compostela (24.05.)

Za konec je ostala še najkrajša etapa : 43,8 km po “carretera” . Ta del Camina je vedno poln romarjev, saj se v Arzui združita Camino Frances in Camino del Norte. In tudi skupine romarjev so večje. Tako je kolesarjenje po Caminu   v tem času skoraj nemogoče. Do odcepa za avtocesto je bil promet gost, nato pa je bila cesta prazna.



Total distance: 39.35 km
Total climbing: 476 m
Total descent: -598 m

V predmestju  Santiaga   je potrebna pazljivost zaradi gostote prometa na cesti, v centru pa zaradi velikega števila romarjev. Na koncu sledi še obvezno fotografiranje na trgu pred katedralo. Za  romarje in “bicigrinose” s  poudarkom na duhovnosti pa sledi še  popoldanska maša v katedrali. 

Gastronomija

Skozi hrano lahko spoznavamo lokalno kulturo. Ker je Španija skozi  bogato zgodovimo  zelo prepletena z razlinčimi kulturami , je tako tudi pri hrani.

Tapas y pinchos para hacer tus cenas diferentes
vir:google

Španski slovar “pincho” opredeljuje kot “porcijo hrane, postrežene včasih s palčko”. Beseda “pincho” izhaja iz glagola “to pinchar”, kar pomeni “prebosti”. Tapa je običajno le manjša porcija glavne jedi, postrežena v krožniku, ki se je  z jedilnim priborom. Pintxos so majhni prigrizki, ki jih jedo v severni Španiji in so manj znani mednarodno. Ponudijo jih v nabodalih in zobotrebcih. Pintxos se razlikujejo, ker so lahko sestavljeni iz več živil, kot so meso, sveži morski sadeži, olive in paprika. Od vegaterijanskih jedi pa so  mi najbolj okusne Pimientos de Padron 

Več o hrani bo v posebnem blogu in prav tako tudi nasveti za kolesarjenje.

S KOLESOM PO VISOKIH OBRONKIH BLEDA

Krnica AP

Bled z okolico omogoča lepe kolesarske avanture. Naša pot vodi z Bleda mimo lokalnih znamenitosti in nudi lepe razglede.

Bled – Zasip – Podhom – Zgornje Laze – Spodnje Laze– Grabče – Krnica – Poljšica – Bled

Tura je primerna za cestna kolesa in gre samo po asfaltu. Iz centra Bleda se peljemo proti Zasipu, ki znan je po “Prgariji”. V Zasipu se lahko okrepčamo v gostišču Kurej in posladkamo s prgarskimi štruklji. Za gostilno zavijemo levo proti Podhomu. V Podhomu nadaljujemo po strmerm vzponu ali pa levo mimo kapelice v Spodnje Gorje , kjer se priključimo na glavno cesto in se po malo manj strmem klancu pripeljemo do križišča z glavno cesto. Če pridemo iz Gorij zavijemo levo v smeri Kočne , če pa iz Podhoma pazavijemo desno in se spustimo po glavni cesti do mostu čez reko Radovno. Tu nadaljujemo v smeri Kočne do odcepa za Zgornje Laze.

Total distance: 15.44 km
Total climbing: 584 m
Total descent: -586 m

Tu sledi dolg vzpon v Zg. Laze, kjer se nam odpre lep razgled na Karavanke. Malo naprej od krajevne table še stoji okoli 200 let stara tepka. Po kratkem postanku se spustimo do Spodnjih Laz. Sledi spust v Krnico. V Krnici prečkamo nov železo-betonski most (prej lesen most) in se vzpnemo na g!avno cesto proti Pokljuki. Cesto prečkamo pri avtobusni postaji. Za njo zavijemo levo in nadaljujemo proti Poljšici. Od tu pa nazaj na Bled na Kolodvorsko cesto. Tu zavijemo desno proti ŽP ali levo in se spustimo v Malo Zako do jezera.

S kolesom po severnih obronkih Bleda

Bled-Zasip-Podhom-Višelnica-Mevkuž-Grabče-Krnica-Poljšica-Bled

Total distance: 18.19 km
Total climbing: 557 m
Total descent: -553 m

Lepa panoramska kolesarska tura po asfaltnih cestah vodi mimo nekaterih lokalnih znamenitostih Gorij. Navdihujoča pot je primerna za dobre kolesarje. Če startamo dovolj zgodaj se izognemo popoldanskim prometnim konicam. Iz Bleda se zapeljemo po Rečiški cesti do križišča za Zasip. Cesta se najprej vzpene do Zasipa, kjer zavijemo levo v Sebenje.

Pred Podhomom prečkamo pod mostom železniško progo in sledimo cesti za Vintgar. V Spodnjih Gorjah zavijemo pri kapelici levo, da se izognemo prometu in nadaljujemo do glavne ceste v Vingar. Tu zavijemo desno in po sto metrih na čebelarsko učno pot.

Po kratkem strmem vzponu se nam odpre lep razgled na blejski kot. Morda je prav to mesto navdihnilo našega največjega pesnika Franceta Prešerna, da je zapisal verz »Dežela kranjska nima lepšga kraja, ko je z okolšno ta, podoba raja.” (France Prešeren ) “Carniola does not have a prettier scene than this one: it is truly heaven’s twin.” France Prešeren (Slovenian greatest poet).


Nagrajeni smo s čudovitimi razgledi. Skozi naselje Višelnica prispemo mimo zaselka Grabče v Zgornjih Gornjah do glavne ceste. Tu nadajujemo desno do Krnice.

Za avtobusno postajo zavijemo levo v Zaboršt in čez Poljšico, kjer si lahko ogledamo Poglejsko cerkev in se spustimo nazaj na Bled.

pogled iz Poglejske cerkve

Na Kolodvorski ulici zavijemo desno proti kampu Velika Zaka ali levo proti Rečici.

Okoli Homa, gor v Zgornje Gorje in dol na Bled s kolesom

Ko je Blejski Vintgar še zaprt in v dolini že pomlad, je s kolesom najlepše okoli Homa v Zgornje Gorje in na Bled. Tako Podhomski rob (oltar Gorenjske, kot ga je imenoval naš največji pesnik Prešern), kot ČEBELARSKA UČNA IN RAZGLEDNA POT v Gorjah nudi lep razgled na blejski kot, na Karavanke, Jelovico. in proti Radovljici.



Za kolesarjenje je bilo ravno prav toplo, za čebele pa še ne. Zato je po čebelarski učni poti lepše peš in čas primernejši poleti. Pred gostilno Kurej ( odlični prgarski štruklji) v Zasipu zavijemo desno in peljemo do Mož, kjer zavijemo levo. Na koncu hiš asfalt preide v makadam, ki se dviga do Svete Katarine (634 m).

Tu zavijemo desno v smeri slapa (smerna tabla) in se nato spustimo do Radovne pri slapu Šum.

Mimo elektrarne čez most se pot dvigne do pokopališča v Blejski Dobravi . V Blejski Dobravi sledimo oznakam za vstopno točko v Vintgar. Pri zadnji hiši asfaltna pot preide v gozdno, ki se vzpenja do klopi ob info tablah in spomeniku pokojnemu nad sotesko. Za spominsko ploščo sledi spust do vstopa v Vintgar in kratek vzpon do Podhoma.

Tu nadaljujemo v smeri Bleda po cesti, ki pelje naprej v Spodnje Gorje. Ko se začne cesta spuščati zavijemo desno na čebelarsko učno pot (oznaka), ki gre skozi Višelnico, Mevkuž in konča v Zgornjih Gorjah pri odcepu za Grabče.

Total distance: 26.71 km
Total climbing: 1517 m
Total descent: -1518 m

Pokljuka – Srenjski in Studorski preval – turna smuka

Krožna pot: Srenjski preval, Studorski preval, Konjščica, Rudno polje

Izhodišče: Pokljuka, Rudno polje (1347 m)

Skoraj idealne razmere tudi v visokogorju in redki obiskovalci je bilo značilno za današnji dan. Edini veter, ki je zapihal, je bil zaradi helikopterja SV, ki je na kratko pristal na Rudnem polju. Z vlečnico je šlo hitro do 1600m, nato pa sta toplo sonce in visokogorski svet upočasnila življenje. Čez Kačji rob in po dolini je bila trda skorja, nato pa na prevalu spet mehka snežna odeja. Na vzponu so prav prišli srenači. Odsmučal sem po desni “grapi” zgoraj po že odpuščeni skorji, spodaj pa snežnem tepihu do Jezerc.

Od Jezerc sem se povzpel na Studorski preval. Snega na prevalu ni veliko, posebno ne vrhovih. Na prevalu sem se malo razgledal še na drugo stran in po dobro pometenem snežnem tepihu odsmučal do Jezerc in naprej do planine Konjščica. Na planini sem spet zapregel pse in se usmeril proti Rudnemu polju. Na tekaški progi tek s turnimi smučmi ni tako hiter kot vijuganje po strmini, zato sem zavil na Plesišče. Turni par pred menoj je že potegnil špuro in od mojih predhodnih turnih smukov je bila smer in težavnost vzpona lahka. Odsmučal sem najprej po prisojni strani na sedlo in nato po še odjenanem snegu skozi macesnov gozd. Tudi po “grapi” je bila smuka odlična, ker ni nobenih lukenj od lukjačev. Na smučišču pa je bilo še nekaj neratrakiraane piste do spusta po tekaški progi.

Srenjski preval

Studorski preval, Konjščica, Plesišče

Total distance: 11.81 km
Total climbing: 1336 m
Total descent: -1355 m