Boris Milikic, Author at Media blog

27. novembra, 20241. decembra, 2024

Podnebna vojna: Igra s podnebnim ognjem

Uvod

Ste se kdaj vprašali, zakaj se temperature dvigujejo in vremenske razmere postajajo vse bolj ekstremne? V knjigi ‘The New Climate War’ Michael E. Mann razkriva šokantno resnico o tem, kdo stoji za zaviranjem boja proti podnebnim spremembam.

Michael E. Mann, eden vodilnih svetovnih klimatologov, nas v svoji knjigi “The New Climate War” popelje v središče žgočega spopada našega časa: bitke za podnebje. Avtor razkriva, kako se je strategija podjetij, ki stavijo na fosilna goriva, v zadnjih letih spremenila in kako uspešno manipulirajo z javnim mnenjem, da bi ovirali nujno potrebne ukrepe za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov.

Primer spopada: Bitka okoli “hokejske palice”

Eden najbolj znanih in vplivnih primerov spopada, ki ga Mann opisuje v svoji knjigi, je bitka okoli tako imenovane “hokejske palice”. Ta grafični prikaz, ki ga je Mann sodeloval pri ustvarjanju, prikazuje dramatičen porast globalne temperature v zadnjih desetletjih in je postal ikona znanstvenega dokaza o podnebnih spremembah.

Izvirni graf hokejske palice severne poloble avtorjev: Mann, Bradley & Hughes 1999, Zglajena krivulja v modri barvi, njeno območje negotovosti pa v svetlo modri barvi, prekrito z zelenimi pikami, ki prikazujejo 30-letno globalno povprečje rekonstrukcije PAGES 2k Consortium 2013. Rdeča krivulja prikazuje izmerjeno globalno povprečno temperaturo po podatkih HadCRUT4 od 1850 do 2013.

Zakaj je bil graf tako pomemben? Ker je na preprost in vizualno privlačen način pokazal, da se Zemlja segreva hitreje kot kadarkoli prej v zadnjih tisoč letih. To je bil močan udarec za tiste, ki so podnebne spremembe zanikali ali zmanjševali njihov pomen.

Kako so se nanj odzvali nasprotniki? Fosilna industrija in njeni zavezniki so sprožili brutalno kampanjo diskreditacije Manna in njegovega grafa. Označili so ga za ponaredek, Manna pa so obtožili znanstvene goljufije. Namen tega napada je bil diskreditirati vse znanstvene dokaze o podnebnih spremembah in tako zavrniti potrebo po ukrepanju.

Kakšne so bile posledice? Čeprav so številne neodvisne študije potrdile točnost grafa “hokejske palice”, je kampanja diskreditacije pustila globoke sledi. Mann je postal tarča sovražnih napadov, prejel je grožnje s smrtjo in bil izpostavljen javnemu linču. Ta primer jasno kaže, kako daleč so nekateri pripravljeni iti, da bi zaščitili svoje interese in zavrnili znanstveno resnico.

Najbolj zanimive teme in deli knjige

Nova strategija fosilne industrije: Mann razkriva, kako so se taktike podjetij, ki izkoriščajo fosilna goriva, razvile od zanikanja podnebnih sprememb do širjenja zmede in omalovaževanja obnovljivih virov energije.
Dezinformacije in manipulacije: Avtor podrobno analizira, kako se širijo dezinformacije o podnebnih spremembah in kako se manipulira z javnim mnenjem prek socialnih medijev in političnih kampanj.
- Primer: “Klimatologi se ne morejo dogovoriti .” To je ena izmed najbolj razširjenih dezinformacij, ki jo pogosto uporabljajo skeptiki podnebnih sprememb. Čeprav je normalno, da se znanstveniki ne strinjajo v vseh podrobnostih, obstaja izjemno široko soglasje med klimatologi o tem, da se Zemlja segreva zaradi človekovih dejavnosti. S to dezinformacijo se poskuša ustvariti vtis, da ni znanstvene podlage za ukrepanje proti podnebnim spremembam.
Vloga medijev: Mann obravnava tudi vlogo medijev pri poročanju o podnebnih spremembah in kritično ocenjuje njihovo vlogo pri oblikovanju javnega mnenja.
- Primer: “Lažne novice o podnebnih spremembah na družbenih omrežjih . ” Socialna omrežja so postala glavno orodje za širjenje dezinformacij o podnebnih spremembah. Bot mreže, troli in plačani oglasi pogosto širijo lažne novice in senzacionalistične zgodbe, ki zavajajo javnost. Mediji, ki imajo ključno vlogo pri preverjanju dejstev in razkrivanju teh manipulacij se soočajo z velikimi izzivi, kot so hitrost širjenja informacij na spletu in pritiski lastnikov medijev (Murdoch).
Politični pritiski: Knjiga razkriva, kako močne lobistične skupine, ki zastopajo interese fosilne industrije, vplivajo na politične odločitve in zavirajo napredek pri prehodu na čisto energijo.
- Primer: “Lobiranje fosilne industrije” . Podjetja, ki se ukvarjajo s fosilnimi gorivi, so ena najmočnejših lobističnih skupin na svetu. S svojimi finančnimi sredstvi in političnim vplivom uspešno ovirajo uvedbo ukrepov za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. Spodbujajo politike, ki favorizirajo fosilna goriva, financirajo politične kampanje in pritiskajo na vlade, da zmanjšajo regulacijo.

Pot naprej

Kljub mračni sliki, ki jo slika Mann, ponuja tudi upanje in konkretne predloge, kako se lahko borimo proti podnebnim spremembam in zgradimo bolj trajnostno prihodnost.

Masovna mobilizacija: Mann poudarja, da je za uspešen boj proti podnebnim spremembam potrebna široka družbena podpora. To pomeni, da moramo združiti moči in ustvariti močno gibanje, ki bo zahtevalo takojšnje in odločne ukrepe. Podobno kot je bilo v primeru ozonske luknje in kislega dežja.
Politični pritisk: Vključevanje v politično življenje je ključno. Glasovanje za kandidate, ki se zavezujejo k ukrepanju proti podnebnim spremembam, ter sodelovanje v demonstracijah in drugih oblikah civilne neposlušnosti so pomembni koraki.
Podpora obnovljivim virom energije: Prehod na čisto energijo je nujen. To pomeni naložbe v sončno in vetrno energijo, shranjevanje energije in druge inovativne tehnologije. Mednarodno sodelovanje: Podnebne spremembe so globalni problem, ki zahteva globalne rešitve. Vsi narodi morajo sodelovati pri zmanjševanju emisij toplogrednih plinov.
Zavedanje in izobraževanje: Pomembno je ozaveščati javnost o resnosti podnebnih sprememb in o tem, kako lahko vsak posameznik prispeva k rešitvi problema.
Sprememba življenjskega sloga: Zmanjšanje porabe energije, izbira trajnostnih izdelkov, zmanjšanje odpadkov in prehod na bolj rastlinsko prehrano so le nekateri od načinov, kako lahko vsak od nas prispeva k zmanjšanju svojega ogljičnega odtisa.
Podpora znanosti: Znanost nam daje jasne smernice za reševanje podnebne krize. Zato je pomembno, da podpiramo znanstvenike in se upremo političnim pritiskom, ki bi lahko ogrozili znanstveno raziskovanje.

Nekaj letošnjih katastrof v Evropi:

Španija, Valencija,
Florida,
BIH, (Odrezani od sveta)
Makarska,
Srednja Evropa,
Slovenija,
Islandija
Temperaturni rekord v vsej zgodovini merjenja, 21. julij, 2024

Tudi pri nas v Sloveniji smo priča vse pogostejšim sušam, poplavam in drugim vremenskim ekstremnim razmeram. Vpliv podnebnih sprememb je očitna tudi v naših Alpah, kjer se ledeniki hitro umikajo.

Poziv k akciji

Na koncu objave spodbudi bralce k aktivnemu sodelovanju. Npr.: “Ne ostanimo pasivni! Podpišimo peticije, sodelujmo v akcijah, izbirajmo okolju prijazne izdelke in se vključimo v lokalne iniciative. Skupaj lahko naredimo spremembo!

Primer, ki ga v knjigi navaja tudi Mann, da države kaznujejejo posameznike, ne pa povzročitelje klimatskih spremeb je kazen za 50.000 EUR v Nemčiji za namerno ubito oso.

Zaključek

“The New Climate War” je nujno branje za vse, ki jih zanimajo podnebne spremembe in njihov vpliv na naš planet. Mann nam odpre oči in nam pokaže, kako kompleksna in pomembna je ta problematika. Če želimo zgraditi boljšo prihodnost za prihodnje generacije, moramo razumeti, kako delujejo sile, ki nas zadržujejo.

Mann ponuja optimističen pogled na prihodnost, ki temelji na prepričanju, da imamo moč, da spremenimo svet. Njegova knjiga je navdih za vse tiste, ki se borijo za bolj trajnostno prihodnost. Spodbuja nas k aktivnemu sodelovanju in nam daje orodja, ki jih potrebujemo za ustvarjanje sprememb. Mann poudarja, da je boj proti podnebnim spremembam boj za našo civilizacijo. Če ne ukrepamo, bodo posledice katastrofalne. Vendar pa imamo še vedno čas, da spremenimo smer. Z združenimi močmi lahko zgradimo bolj pravično in trajnostno prihodnost za vse.

Poziv k akciji

Ne ostanimo pasivni! Podpišimo peticije, sodelujmo v protestih, izbirajmo okolju prijazne izdelke in se vključimo v lokalne iniciative. Skupaj lahko naredimo spremembo !

31. oktobra, 20243. novembra, 2024

Pusti grad : potuj s kolesom v čas starih zgodb

Kolesarska tura Pusti Grad ponuja enkratno priložnost za odkrivanje skritih kotičkov Gorenjske. Z Bleda se bomo usmerili proti Savi Bohinjki in se po slikoviti makadamski cesti zapeljali do Lancovega. Pot nas bo vodila mimo naravne pokrajine, taborniških taborov in pristnih slovenskih vasi.

Skupna razdalja: 27,15 km
Skupni vzpon: 427 m
Skupni spust: -425 m

Pot:

Bled: Peljemo po Cankarjevi cesti v smeri Ribnega
Ribno: V Ribnem nadaljujemo v smeri Bodešč. Lahko vozimo po glavni cesti ali pa pred naseljem zavijemo desno in na koncu levo.
Bodešče: Vozimo po kolovozu (Jakobova pot ) do naselja, kjer se priključimo na asfaltno cesto v smeri Bodeškega mosta.
Sava: Ob Savi vozimo do savskega mosta v Lancovem
Lancovo: Usmerimo se v smeri Kamne gorice in Krope
Zgornja Lipnica: V zgornji Lipnici zavijemo levo v smeri Pusti grad (kažipot)
Pusti grad: Lahko se vrnemo nazaj do razcepa in spustimo v Spodnjo Lipnico, ali pa nadaljujemo v smeri Kamne Gorice in pred Kamno Gorico zavijemo desno v smeri Zgornje Lipnice
Spodnja Lipnica: Prečkamo glavno cesto in vozimov smeri Taležaproti Kolnici
Kolnica: Vozimo v smeri Brd
Brda: Po kolovozu se spustimo nazaj v Lancovo
Lancovo: Vrnemo se na cesto ob desnem bregu Save Bohinjke do Ribenskega mostu, kjer prečkamo Savo.
Sela: Pri Selskem mostu zavijemo v Selo pri Bledu. Sledi strm klanec in nato ravninski del do Bleda.

Na obisk k ruševinam Pustega gradu

Pot nas pelje skozi naselja : Lancovo, Spodnja in Zgornja Lipnica in Brda. Lancovo naj bi bili naseljeno že v dobi Keltov. Prvič se Lancovo omenja leta 1296 v listini, izdani na Lipniškem gradu (Waldenberg), kjer se omenjata viteza Friderik in Lepold »vom Lanzawe«. Lancovški gospodje so iz grajskega rodu in so imeli na Lancovem svoj dvor.

Pusti grad – stražar Lipniške doline

Pusti grad (Lipniški grad, Waldenberg) je nekdanje središče Lipniške doline, ki leži na robu dobrav. Na vzpetini stojijo ruševine, do katerih se lahko povzpnemo s kolesom z Lancovega, iz Lipnice , Zgornje Lipnice ali Kamne Gorice. S Pustega gradu se ponuja čudovit pogled na zelena brda, prek njih vse do Bleda in Julijskih Alp s Triglavom, ter na zelene gozdove Lipniške doline in Jelovice.

Pusti grad – skriti zaklad Lipnice

V prvi polovici 13. stoletja so bili lastniki posestva Ortenburžani, najmočnejša plemiška rodbina na Kranjskem in Koroškem. Leta 1256 je grad postal središče posestva Friderika Ortenburškega, ki je imel v lasti tudi posest gradu Kamen pri Begunjah in nastajajoči trg Radovljica. V 14. stoletju je posest prešla najprej v roke Celjanov, kasneje pa Habsburžanov. Ti so radovljiško posest dajali v najem različnim plemiškim rodbinam.

V potresu leta 1509 je bil grad močno poškodovan, kasneje ga je zajel še požar in najemniki gradu niso več obnavljali. Ohranjeni so ostanki grajske stavbe in obzidja z dvema obrambnima stolpoma ter obrambna jarka na vzhodni in zahodni strani gradu.

Iz Spodnje Lipnice nas pod vodi skozi Kolnico, kar pomeni kovačnica ali kovnica. Tu so predelovali bobovec, železovo rudo, ki so jo zbirali na Jelovici in topili v plavžu svete Heme v Kolnici. Ostanki drugega plavža svete Heme so tudi pri Nomnju. Sveta Hema je tudi 842 nmv visok hrib nad povirjem Globasnice v Podjuni na avstrijskem Koroškem.

Kaj ne zamuditi:

hidrološka merilna postaja na Savi v Lancovem
srednjeveška vaška poznogotska cerkev sv. Lamberta iz 1500 v Lancovem
Pusti Grad
Krona, gostišče v Spodnji Lipnici

Dodatne informacije:

Izhodišče: parkirišče, Cankarjeva cesta, Bled
Cilj: Pusti Grad, Zgornja Lipnica
Pot: Večinoma asfalt in kolovoz
Čas kolesarjenja: 3 do 4 ure
Težavnost: srednje zahtevno ( dolžina, vzpon)
Primerno za: dobre kolesarje
Označena pot: delno
Hrana in pijača ob poti.

29. oktobra, 20243. novembra, 2024

Zvonončarska kolesarska tura

Kolesarska oaza: Od Bleda do Blejskega Vintgarja po slikoviti asfaltni poti

Skupna razdalja: 16,8 km
Skupni vzpon: 187 m
Skupni spust: -199 m

Najmanjša nadmorska višina: 493 m
Največja nadmorska višina: 652 m

google map

Kolesarska tura ponuja enkratno priložnost za odkrivanje skritih kotičkov Gorenjske. Pot nas bo vodila mimo polj in pristnih slovenskih vasi do zvončarske delavnice Jan, ki stoji že od 1752 leta.

Pot:

Bled: Od Cankarjeve ceste, kjer lahko parkiramo krenemo proti Ljubljanski cesti in čez Grič na Seliško cesto , kjer vozimo do semaforiziranega križišča, kjer zavijemo desno v smeri Zasipa.
Zasip: za gostilno Kurej se usmerimo v Podhom in vozimo skozi naselje Sebenje .
Podhom: Skozi podvoz prečkamo železniško progo in zapeljemo na makadamsko pot, kjer sledimo smerokazom za Vintgar.
Vintgar: Spustimo se do Radovne in Blejski Vintgar, ker se se odpočijemo in osvežimo.
Spodnje Gorje: Vrnemo se nazaj na glavno cesto za Gorje in Bled., kjer vozimo do odcepa za Višelnica in Mevkuž.
Višelnica: Kmalu za odcepom stoji poleg večjega gospodarskega poslopja in stanovanjske hiše stara zvončarska delavnica.
Krnica: Vozimo skozi Grabče in do avtobusne postaje Krnica, kjer se spustimo mimo Poljšice nazaj na Bled do Kolodvorske ceste.

Dodatne informacije:

Izhodišče: parkirišče, Cankarjeva cesta, Bled
Cilj: krožna pot
Dolžina: Približno 16,8 km
Pot: Večinoma asfalt in makadam 200 m
Čas kolesarjenja: 2 uri do 2 uri in 30 minut
Težavnost: nezahtevno
Primerno za: Vse kolesarje
Označena pot: Da
Hrana in pijača ob poti

Gorjanski zvončarji so bili znani po svojem znanju in spretnosti. Zvonce so izdelovali ročno iz železa, ki so ga pridobili iz bližnjih fužin. Proces izdelave je bil dolgotrajen in zahteven, saj je vključeval več korakov, od kovanja železa do končnega oblikovanja in spajanja zvonca. Zvonci so bili nepogrešljivi pri paši živine, saj so olajšali iskanje izgubljenih živali in jih varovali pred plenilci.

Zvončarstvo v Gorjah je fascinanten pogled v preteklost, ko so ljudje živeli v sožitju z naravo in so bili odvisni od svojih ročnih spretnosti. Zgodba o gorjanskih zvončarjih je opomin, da ne pozabimo na svoje korenine in ohranjamo dediščino, ki so nam jo zapustili naši predniki.

29. septembra, 20243. novembra, 2024

Ogradi : Kjer se srečata izziv in lepota

Uvod

Ogradi, s svojo značilno podolgovato obliko, so že od nekdaj privabljale pozornost gornikov. Ta greben, ki se dviguje nad planino v Lazu, ponuja čudovite razglede in zahtevne, a nagrajujoče poti. Prečenje Ogradov je primerno za izkušene planince, ki se radi podajajo na zahtevnejše poti in iščejo neokrnjene kotičke Julijskih Alp.

Zgodovina in kulturna dediščina

Ogradi, 2.087 m visoka gora, spada med značilne bohinjske gore: visoko vzpenjajoča se nad smrekovimi gozdovi in lepimi pašniki, zaobljena po svoji obliki, a skoraj z vseh strani tudi strma in skalnata. Je kot dolga pregrada (to pomeni njeno ime) med dvema visokima dolinama. Jugo zahodno od izstopajočega grebena leži velika kotanja s planino Laz. Vzhodno od nje se razteza dolga dolina brez prvotnega imena. Šele sredi prejšnjega stoletja so jo poimenovali Dolina za Debelim vrhom, saj se njen zgornji del razteza tudi za najvišjim vrhom Bohinjskih gora. Z Debelim vrhom se vrh Ogradi povezuje na visokem sedlu – Lazovski preval, 1966m.

Opis poti

Izhodišče: Križišče Vogar-Blato (1095 m) Cilj: Stara Fužina (parkirišče pri cestni zapornici, 600 m) Dolžina: Približno 16 km Višinska razlika: Približno 1000 m vzpona in 1500 m spusta Čas hoje: 7-9 ur, odvisno od kondicije in vremenskih razmer Zahtevnost: Srednje zahtevna tura, ki zahteva dobro kondicijo in izkušnje s hojo po brezpotjih. Nekateri odseki so izpostavljeni in zahtevajo previdnost.

Opis posameznih odsekov:

Križišče Vogar-Blato – Planina v Lazu, 465 vm, 1h35: Prijeten vzpon po markirani poti do planine v Lazu, ki ponuja prve razglede na okoliške vrhove (Debeli vrh, Ogradi, itd.).
Planina v Lazu – Lazovški preval, 406 m, 1h : Strm vzpon po travnatih pobočjih do sedla, kjer se odprejo veličastni pogledi na Triglav in okolico.
Lazovški preval – Ograd, 131m, 40 min: Najzahtevnejši del ture. Vzpon po neoznačeni poti po SZ grapi zahteva dobro orientacijo in previdnost.
Ogradi – Planina Krstenica, -417m, 2h: Sestop po južnih pobočjih, ki so prav tako strmi in zahtevni.
Planina Krstenica – Dolina Voje: Prijetna hoja po dolini, obdani z gozdom.
Dolina Voje – Stara Fužina, -1070 m, 2h15: Sestop po dolini Voje do izhodišča.

Kaj je vredno ogleda

Planina v Lazu: Slikovita planina s pašniki in kočami.
Lazovški preval: Sedlo z izjemnimi razgledi.
Ogradi: Vrh z velikim križem, s katerega se odpirajo pogledi na vse strani.
Planina Krstenica: Razgledna planina s številnimi kočami.
Dolina Voje: Slikovita dolina z reko Mostnico in Koriti Mostnice.

Planina Krstenica je najbolj odprta in razgledna visoka bohinjska planina lezi na sončnem pomolu pod Krstenigkim Stogom. Človek je bil na planini prisoten ze vsaj od antike naprej, znana pa je bila tudi po kopanju železove rude. Na tej planini pasejo kmetje iz Bohinjske Češnjice in Jereke. Visoke planine so del t. i. večstopenjske planinske paše.

Dolina Voje je živi spomin na našo geološko preteklost. Ledenik, ki se je nekoč spuščal s Triglavskega pogorja, je v dolino vrezal široko U obliko. Ko se je led stopil, je reka Mostnica prevzela njegovo delo in začela oblikovati dolino. Poimeovana je po številnih mostovih, med katerimi je najbolj znan Hudičev most. V srednjem toku je reka v apnenčasto podlago izdolbla ozka in globoka korita. Ta geološki pojav, ki je nastajal tisočletja, je danes eden najlepših naravnih spomenikov v Sloveniji. Ob sprehodu po dolini se boste počutili, kot da ste stopili v pravljico. Mostnica, ki se vije skozi ozka in globoka korita, ustvarja čarobno vzdušje. Šumenje padajoče vode je nepozabno doživetje za vse generacije, še posebno po nekaj dnevnem deževju.

Fotogalerija

Nasveti in opozorila

Oprema: Dobri pohodni čevlji, nepremočljiva oblačila, kapa, rokavice,pohodne palice, sončna očala, nahrbtnik z dovolj vode in hrane, prva pomoč, zemljevid in kompas.
Varnost: Pred odhodom preverite vremensko napoved. Hodite le, če ste dobro pripravljeni in če imate dovolj izkušenj. Bodite pozorni na označene poti in varnostne napotke.
Orientacija: Vzemite si dovolj časa za orientacijo, še posebej na neoznačenih odsekih. Pri sestopu s planine Krstenica v dolino Voje je zaradi posek , vetrolomov in zaraščenosti poti potrebno veliko previdnosti.
Čas: Vzemite si dovolj časa za turo in za vmesne postanke, razglede in fotografiranje.
Narava: Spoštujte naravo in ne puščajte za seboj nobenih sledi.
Transport: Izkoristite javna transportna sredstva , slovenske železnice ali mobilna aplikacija grem z vlakom (Android) in brezplačne prevoze v občini Bohinj (2 Eur za ves dan).

Povezave

Zaključek

Tura na Ograde je zahtevna, a zelo nagrajujoča izkušnja. Če ste dobro pripravljeni in imate radi izzive, vas bodo Ogradi navdušili s svojo divjo lepoto in raznolikimi pokrajinami.

Opomba: Ta opis ture je zgolj informativen in ne nadomešča vodnika. Pred odhodom na turo priporočamo, da se seznanite z najnovejšimi informacijami o stanju poti in vremenskih razmerah. Za skupine je za turo na Ograde priporočljiv planinski ali gorski vodnik . Časi med posameznimi odseki se probližno ujemajo ( +-10 min) s časi na smernih tablah.

Priporočamo, da si pred turo ogledate tudi zemljevid in si natančno načrtujete pot.

Uživajte v pohodništvu!

Premagujte izzive ob vsakem trenutku z naprednimi funkcijami za vadbo, stalnim spremljanjem zdravja in počutja 24 ur na dan, 7 dni v tednu z Garmin epix Pro . Vadi, kot želiš s pomočjo več nameščenih športnih aplikacij in spremljaj zmogljivosti ter načrte treningov z Garmin Coach. Ko si pripravljen na pustolovščino, lahko prek povezave Wi Fi® preneseš zemljevide TopoActive (ki so že nameščeni v modelih Sapphire™).

9. septembra, 20242. oktobra, 2024

Fužinske planine ali fužinarske planine

Fužinske planine so ime dobile po fužinah, v katerih so nekdaj pridobivali železo. Fužinarske planine so ime dobile po fužinarjih, ki so so nekdaj pridobivali železo. Mednje uvrščamo planine Vogar, 1054 m, Blato, 1088 m, Jezero (tudi Pri Jezeru), 1453 m, Vodični vrh, 1486 m, Dedno polje, 1560 m, Laz (tudi Na Lazu), 1560 m, Viševnik, 1625 m, Ovčarija, 1660 m, in Krstenica, 1655 m. Na planinah stojita dve planinski koči, na Vogarju in planini Pri Jezeru, ki sta odprti v poletni sezoni.

Lahko bi jih imenovali tudi planšarske planine. Vendar arheološkviri kažejo, da so bile fužine pred planšarijo.
Bohinj z okoliškimi planotam v kraljestvu Zlatoroga, velja za najrazvitejše planšarsko področje Slovenije. Smela trditev se naslanja na večstoletno tradicijo, gostoto, velikost in število pašnih planin, razširjenih vse do zgornjega roba gozdne meje, in pomembno vlogo živinoreje pri preživetju lokalnega prebivalstva. Žal to počasi ugaša, saj ni več vir preživetja.

Planina v Lazu – okno v preteklost Julijskih Alp

Planina v Lazu, ki se nahaja na nadmorski višini 1560 metrov, je prava zakladnica zgodovine in naravnih lepot. Ta avtentično ohranjena planina, z značilnimi pastiorskimi stanovi na kobilah, leži v osrčju Julijskih Alp, obdana z veličastnimi vrhovi, kot so Kreda, Slatna, Debeli vrh in Ogradi.

Zgodovinska dediščina
Arheološke raziskave so na Planini v Lazu odkrile sledi človekove prisotnosti že v srednji kameni dobi. Najdeno kurišče pod previsom v bližini Žagarjeve glave sodi med najstarejše dokaze o človekovem življenju v Julijskih Alpah. To odkritje potrjuje, da je bilo to območje že od nekdaj privlačno za ljudi.
Površinske jame visoko pod Ogradi in Lazovškim prevalom nakazujejo, da je človek že več stoletij pred pisnimi viri (16. stol) tu iskal železovo rudo.

Poleg bogate zgodovine je planina znana tudi po svoji izjemni naravni dediščini. Spada v ožje zavarovano območje TNP. V bližini vode so bili odkriti ostanki apnenic, kar priča o nekdanji obrti in izkoriščanju naravnih virov.

Planšarstvo in kulturna dediščina
Planina v Lazu je od nekdaj imela pomembno vlogo v življenju lokalnega prebivalstva. Kot tipična planšarska planina je bila osrednje mesto živinoreje. Pastirske družine iz Studora in Starih Fužin so tu preživljale poletne mesece, ko so pasle živino na bogatih pašnikih.

Zakaj obiskati Planino v Lazu?

Zgodovinsko bogastvo: Odkrijte sledi človekove prisotnosti, ki segajo več tisoč let nazaj.
Čudovita narava: Uživajte v razgledih na okoliške vrhove in se sprostite v mirnem okolju.
Avtentična izkušnja: Spoznajte življenje planšarjev in se dotaknite bogate kulturne dediščine.

Pohodniške poti: Razgibana okolica ponuja številne možnosti za pohodništvo in raziskovanje.

Nasvet za obisk:
Če načrtujete obisk Planine v Lazu, vam priporočamo, da se prej pozanimate o trenutnih razmerah na terenu in si pripravite primerno pohodniško opremo.

Dostop

V Stari Fužini pa v križišču pri kapelici zavijemo ostro levo na vzpenjajočo cesto v smeri planine Blato, planine Vogar in doline Voje. Cesta nas naprej pripelje do zapornice, kjer pobirajo cestnino in parkirnino, kjer parkiramo ali pa po plačamo cestnino, če smo z avtom . Brezplačni avtobus (2 Eur) pa nas poleti zapelje do križišča Vogar-Blato. Od tu nadaljujemo v smeri planine Blato in nato sledimo oznakam za Planina Jezero. Od razpotja , kjer se usmerimo desno je 1h30 min hoje do planine. Vmes se še odcepi strma pot za planino Jezero.

Planina Krstenica – Skrita zakladnica zgodovine in razgleda

Planina Krstenica, ki se nahaja na 1670 metrih nadmorske višine, je pravi biser med bohinjskimi planinami. Njena odprta lega južno od grebena Stogov ponuja izjemne razglede na okoliške vrhove, kot so Ograde, Krsteniški Stog, Tosc, Ablanca, Uskovnica in Spodnje Bohinjske gore.

Zgodovinska dediščina
Kljub svoji mirni lepoti skriva Krstenica bogato zgodovino. Arheološke raziskave so pokazale, da je bilo to območje poseljeno že v prazgodovini, ko so ljudje v teh krajih iskali železovo rudo. Na planini in v njeni okolici so še danes vidni ostanki starih rudnikov, ki pričajo o nekdanji živahnosti tega območja.

Planina je bila tudi pomembno središče planšarstva. Pastirji so tu preživljali poletne mesece in izdelovali tradicionalne mlečne izdelke, kot je kislo mleko. Letos (2024) pa sta bila sirarja iz Srbije.

Zakaj obiskati Planino Krstenica?

Izjemni razgledi: Uživajte v panoramskem pogledu na Julijske Alpe.
Zgodovinska dediščina: Odkrijte sledi prazgodovinskega življenja in rudarstva.
Mir in tišina: Umaknite se od vsakdanjega vrveža in se sprostite v naravi.
Okusna lokalna hrana: Poskusite sveže mlečne izdelke, ki jih pripravljajo na planini.
Kako do tja?
Najlažji dostop do Planine Krstenica je s Planine Blato. Pot traja približno 90 minut hoje in je primerna za večino pohodnikov. Tudi iz Planine v Lazu je možen dostop, ki traja podobno dolgo.

Nasvet za obisk:
Če načrtujete obisk Planine Krstenica, si vzemite dovolj časa za raziskovanje okolice. Obujte se v pohodne čevlje in ne pozabite na dovolj vode in hrane.

Sestop

Sestop je lahko po isti poti dostopa ali pa skozi slikovito dolino Voje v Staro Fužino. Lahko pa je v smeri Voje in nato po kolovoznih poteh do Blata.

Planine so dobro izhodišče na okoliške vrhove in doline. Izkoristil sem to za vzpon pod Lazovški preval in sedlo po Ogradi.

Total distance: 12.54 km
Total climbing: 936 m
Total descent: -956 m

Premagujte izzive ob vsakem trenutku z naprednimi funkcijami za vadbo, stalnim spremljanjem zdravja in počutja 24 ur na dan, 7 dni v tednu z Garmin epix Pro . Vadi, kot želiš s pomočjo več nameščenih športnih aplikacij in spremljaj zmogljivosti ter načrte treningov Garmin Coach. Ko si pripravljen na pustolovščino, lahko prek povezave Wi Fi® preneseš zemljevide TopoActive (ki so že nameščeni v modelih Sapphire™).

Koritno-Bodešče

29. julija, 20243. novembra, 2024

Kolesarska Pot: Bohinjska Bistrica – Bled: Nepozabna doživetja v lepoti narave

Bohinjska bistrica – Bled bo ena najlepših kolesarskih poti , ko bo dokončana v celoti. Trenutno je še zaprta. Najzahtevnejši del (skozi Sotesko) in nekaj priključkov je še v izgradnji, medtem ko so ostali deli že asfaltirani in v zaključni fazi.

Bohinjska bistrica – Bled,posnetek karte

Total distance: 29.33 km
Total climbing: 313 m
Total descent: -312 m

Pot :

Varianta 1, z vlakom v Bohinjsko bistrico :

vlak Bled Jezero – Bohinjska bistrica
Bojinsjka bistrica – Obrne
Obrne – Bohinjska Bela
Bohinjska bela – Mlino
Mlino – Velika Zaka
Velika Zaka – železniška postaja Bled Jezero

Varianta 2 , z vlakom v Bohinjsko bistrico :

vlak Bled Jezero – Bohinjska bistrica
Bojinsjka bistrica – Obrne
Obrne – Bohinjska Bela
Bohinjska bela – Selo
Selo – Bled center
Bled center -Rečica
Rečica- železniška postaja Bled Jezero
Dolžina kolesarjenja : 29,33 km

Najhitrejša pot je kombinacija vlaka in kolesa. V eno smer se zapeljete s kolesom, v drugo pa z vlakom ali obratno. Na železniški postaji Bled Jezero ali Bohinjska bistrica lahko naložite kolo na vlak. Vozni red in cene najdete v iskalniku voznih redov..

V Bohnski bistrici takoj za železniško postajo zavijete desno v smeri Ribčev Laz in po dobrih 100 m zavijete desno med poslovne zgradbe (končnega priključka še ni ).

Večji del kolesarske poti se vije ob reki Savi. Na nevarnih odsekih je postavljena lična lesena ograja.

Med vožnjo boste občudovali slap Grmečica, ki omogoča adrenalinsko soteskanje in na koncu 5-metrski skok v čudoviti tolmun.

Sava Bohinjka je tudi raj za ribiče saj teče skozi neokrnjeno naravo.

Čez viseči most se lahko zapeljete v Nomenj, kjer se v gostilni ob železniški postaji okrepčate. Po dežju so vsi hudourniki, vključno s slapom, napolnjeni z vodo.

Arheološko najdišče z ostanki železarskih objektov iz 11. stoletja ob tovorni poti Nomenj-Baška grapa-Most na Soči. Po nekaterih ugibanjih naj bi šlo za plavž svete Heme (proglašena za svetnico leta 1938), ki je posedovala posesti tudi v teh krajih.

Do soteske potekajo še nezahtevna gradbena dela, medtem , ko je čez sotesko še veliko dela s potjo ob galerijah in pod mostom.

Odsek v Obrne je v fazi asfaltiranja, medtem ko je proti Bledu že postavljena lična ograja.

Nato kolesarska pot, ki je tudi že asfaltirana., zavije ponovno proti reki Savi. Urejene brežine lahko izkoristite za osvežitev v reki.

Pot lahko skrajšate in pri odcepu za Mlino zavijete levo v smeri Mlina. Na glavni cesti se usmerite proti kampu Velika Zaka. Tu nadaljujete do železniške pstaje in zaključite kolesarski izlet pr bistroju Hlapon pri železniški postaji. .

Lahko pa nadaljujete do zaselka Selo, kjer se vzpnemo do zaselka Dobje in nadaljujemo do centra Bleda . Če pa zapeljemo še proti Rečici v smeri Pokljuke in zavijemo pred Rečico na Kolodvorsko cesto (najlepša cesta leta 2017) zaključimo naše kolesarjenje na železniški postaji in si v baru Hlapon odžejamo s točenimi pivom (poleti) in okrepčamo ( pice, sladice in še več)

Zanimivosti na poti:

Bohinjska bistrica: ogled muzeja 2. sv. vojne, poleg okrepčevalnice Peron ,
Kamp Danica v Bohinjski bistrici: restavracija in osvežitev v reki Sava.
Nomenj : zapeljete se čez viseči most do gostišča ali čez magistralno cesto v naselje.
Bohinjska bela: plezališče Iglica, domače gostilne ob cesti.

Dodatne informacije:

Spremljajte objave na media.biofit.blog o novostih gled kolesarskih poti
Čeprav je prometna signalizcija slaba, vožnja po tej poti do uradnega odprtja ni dovoljena.

Premagujte izzive ob vsakem trenutku z naprednimi funkcijami za vadbo, stalnim spremljanjem zdravja in počutja 24 ur na dan, 7 dni v tednu z Garmin epix Pro . Vadi, kot želiš s pomočjo več nameščenih športnih aplikacij in spremljaj zmogljivosti ter načrte treningov Garmin Coach. Ko si pripravljen na pustolovščino, lahko prek povezave Wi Fi® preneseš zemljevide TopoActive (ki so že nameščeni v modelih Sapphire™).

21. julija, 202412. septembra, 2024

Velika Zelnarica čez dolino Za Kopico

Doživetje Julijskih alp

Iščete nepozaben pohodniški izziv s čudovitimi razgledi? Potem je vzpon na Veliko Zelnarico čez dolino Za Kopico prava izbira za vas. Ta srednje težka tura vas popelje skozi čudovito alpsko pokrajino, mimo planin in dolin, vse do vrha Velike Zelnarice, kjer boste nagrajeni z osupljivim panoramskim razgledom na Julijske Alpe in dolino Triglavskih jezer.

Total distance: 20.15 km
Total climbing: 1571 m
Total descent: -1574 m

Pot:

cesta na Blato (odcep Vogar)
Planina pri Jezeru (1453 m)
Planina Dedno polje (1560 m)
Dolina Za Kopico (pod Prvim, Srednjim in Zadnjim Voglom)
Prelaz Vrata (2192 m)
Velika Zelnarica (2320 m)
Mala Zelnarica (2310 m)
Greben pod Kopico, Velika in Mala Tičarica
Prelaz Štapce (1851 m)
Planina Ovčarija (1660 m)
Planina Jezero
Planina Dedno Polje
Planina pri Jezeru
križišče Blato -Vogar

Opis
Avtobusna tura je v sezoni odlična izbira, saj vas pripelje od železniška postaje Bohinjska Bistrica do cestnega razcepa: planina Vogar – planina Blato. Na izbiro je več organiziranih prevozov dnevno. Nato se boste po asfaltirani cesti 600 m vzpenjali do planine Blato, od koder se boste usmerili na kolovoz proti planini Jezero. Kolovoz se sprva strmo vzpenja, nato pa se zmerno nadaljuje skozi gozd do planine Jezero (1453 m), kjer se vam bo odprl čudovit razgled na okoliške hribe.

S planine Jezero boste pot nadaljevali po kolovozu, ki vas bo mimo pastirskih koč pripeljal do planine Dedno polje (1560 m).

Tu boste zapustili široko pot in se usmerili desno proti sedlu Vrata.

Pot se bo sprva rahlo spuščala, nato pa se strmo vzpenjala skozi iglasti gozd do sedla Vrata (2192 m), kjer se vam bo ponudil osupljiv razgled na dolino Za Kopico in okoliške vrhove.

Tu se lahko odpočijemo in okrepčamo z dobrotami iz nahrbtnika.
Nadaljujemo levo proti Zelnarici (naravnost Hribarice in Prehodavci) po poti, ki se prečno vzpne čez razmeroma strma pobočja.

Po nekaj minutah hoje boste zapustili markirano pot in se usmerili desno na slabše shojeno stezico, ki vas bo v nekaj minutah zmernega vzpona pripeljala na greben. Sledili boste grebenu do vrha Velike Zelnarice (2320 m), kjer boste nagrajeni s čudovitim panoramskim razgledom na Julijske Alpe, vključno z Triglavom, Bohinjskim jezerom in dolino Vrata.

Z njenega vrha pa lep razgled na dolino triglavskih jezer in jezero Ledvička. Z vrha Velike Zelnarice se boste spustili pod grebenom V. Zelnarica, M.Zelnarica, Kopica, V. Tičarica in M.Tičarica do prelaza Štapce (1851 m).

Na prevalu se desno odcepi pot za kočo pri Triglavskih jezerih in proti Dvojnemu jezeru, ki ga lepo vidimo pod seboj (desno Tičarica). pot proti Koči na Triglavskih jezerih se takoj začne strmo spuščati po odlično zavarovani poti in nato pot preide na melišče in se nato spusti do Dvojnega jezera. Vi pa nadaljujete naravnost po poti, ki se po ključih spušča po strmini, ki nato preide v gozd in travnike na planini Ovčarija (1660 m). Od tu se boste nadaljevali do planinie Dedno polje se isti poti vrnili do planine Jezero in nato do izhodišča do razcepa planina Blato – planina Vogar.

Tura po dolini za Kopico je tudi lepa turna smuka spomladi : Zadnji Vogel (Damjan_S., 07.04.2024),Kopica (Damjan_S., 07.04.2024).

Časovnica
Avtobusna postaja Bohinjska Bistrica – razcep planina Blato/planina Vogar: 600 m, 10 minut
Razcep – planina Jezero: 3600 m, 60 minut
Planina Jezero – planina Dedno polje: 1600 m, 40 minut
Planina Dedno polje – Velika Zelnarica: 2 uri 30 minut – 3 ure
Velika Zelnarica – prelaz Štapce: 1 ura 30 minut
Prelaz Štapce – planina Ovčarija: 1 ura
Planina Jezero – planina Dedno Polje – avtobusno parkirišče: 1 ura 30 minut

Opombe

Časovnica je okvirna in se lahko razlikuje glede na vašo kondicijo in izkušnje. Pred turo preverite vremensko napoved in se ustrezno opremite. S seboj vzemite dovolj tekočin (izotonične) in hrane.

Še posebno ne ker so večinoma stari in nerazumljivi in večkrat kopije bolj obiskane strani (hribi.net)

Premagujte izzive ob vsakem trenutku z naprednimi funkcijami za vadbo, stalnim spremljanjem zdravja in počutja 24 ur na dan, 7 dni v tednu z Garmin epix Pro . Vadi, kot želiš s pomočjo več nameščenih športnih aplikacij in spremljaj zmogljivosti ter načrte treningov Garmin Coach. Ko si pripravljen na pustolovščino, lahko prek povezave Wi Fi® preneseš zemljevide TopoActive (ki so že nameščeni v modelih Sapphire™).

19. maja, 20247. septembra, 2024

Odkrite skrite lepote Krasa na kolesu

Dobrodošli na kolesarski pustolovščini po slikovitem Krasu.

Sežana: Kjer Se Začne Naša Pustolovščina

Naša krožna kolesarska tura (Sežana-Tržič-Sežana) članov TKG je imela za cilj Tržič (Monfalcone) v Italiji. V Sežano smo z vlakom Ljubljana – Nova Gorica prispeli okoli 10h in malo pred 11h startali proti Bazovici, čez Glinščico in Trst v Tržič kamor smo prispeli popoldne.

Naslednje jutro smo od apartmaja, kjer smo prenočili odkolesarili proti železniški progi in nadaljevali ob progi dokler nismo zavili v gozd. Vozili smo v smeri kraja Jamlje in Selce. Malo pred Jamljami smo zavili na asfaltno cesto in mimo Jamelj nadaljevali po asfaltni cesti proti mejnemu prehodu Brestovica pri Komnu, kjer smo se ločili .

Glavni del ekipe je odkolesaril naprej v Sežano. Sam pa sem nadaljeval proti Novi Gorici čez Sela na Krasu.

Brestovica pri Komnu – Sela na Krasu – Cerje

Prvi izziv je strm vzpon do Sela na Krasu, kjer me nagradijo osupljivi razgledi na mejo in ožgana drevesa, spomini na največji požar na Krasu.

Sela na Krasu: Kraj Zgodovine in Poguma

Sela na Krasu , ki ležijo v Občini Miren – Kostanjevica, imajo ganljivo in pogumno zgodovino. V borovem gozdu, ki se razpenja preko planote, se je v minuli vojni bila ena najbolj krvavih bitk med partizani in nemškimi tanki. Toda že v 1. sv. vojni je tu potekala najbolj krvava fronta te vojne. Na pobočju kraške planote okrog Sel in sosednjega Doberdoba ter Fajtjega hriba so se med letoma 1915 in 1918potekale bitke med Italijani in avstro-ogrso vojsko, v kateri je bilo nič koliko slovenskih vojakov, Na obe vojni pričajo obelžaja z imeni padlih slovenskih vojakov.

Cerje: Spominski Stolp na Vrhu Hriba

Naslednji cilj je bil Cerje, 343 m visok hrib, kjer se nahaja spominski stolp v čast braniteljem slovenske zemlje..

Od Cerja mimo Mirenskega Gradu do Nove Gorice

Od Cerja se spustim do Mirenskega gradu, duhovnega središča blizu Nove Gorice. Na spustu po požarni cesti proti Mirenskemu gradu mi je počila zračnica. Kot , da to ni dovolj, se mi pri menjavi zračnice odtrga še ventil . Na srečo sem imel rezervo s seboj.

Pot do Nove Gorice: Kolesarska Steza z lepimi razgledi

Od Mirna do Nove Gorice vas bo vodila kolesarska steza, ki je sicer slabo označena in mestoma prekinjena ali nedokončana. Zato vam priporočamo uporabo GPS naprave, saj vožnja po cesti, kjer obstaja kolesarska steza, ni dovoljena in je lahko sankcionirana.

Na poti do Nove Gorice boste prevozili čudovite kraške kraje (Šempeter, Vrtojba) , se peljali skozi tunel in uživali v čudovitih razgledih na Sveto goro. Na koncu boste dosegli Novo Gorico, kjer se lahko ustavite in raziščete to živahno mesto.

Nasveti za kolesarjenje:

Pred kolesarjenjem preverite vremensko napoved in se ustrezno oblecite.
Poskrbite, da imate s seboj dovolj tekočine (izotonične) in prigrizkov.
Na poti se ustavite v lokalnih gostilnah in poskusite pristne kraške jedi.
Ne pozabite na telefon z GPS aplikacijo za sledenje in navigacijo in fotoaparat , da boste ujeli čudovite razglede!

Premagujte izzive ob vsakem trenutku z naprednimi funkcijami za vadbo, stalnim spremljanjem zdravja in počutja 24 ur na dan, 7 dni v tednu z Garmin epix Pro . Vadi, kot želiš s pomočjo več nameščenih športnih aplikacij in spremljaj zmogljivosti ter načrte treningov Garmin Coach. Ko si pripravljen na pustolovščino, lahko prek povezave Wi Fi® preneseš zemljevide TopoActive (ki so že nameščeni v modelih Sapphire™).

17. maja, 20247. septembra, 2024

Čarobno potovanje: Baška grapa, dolina Soče in Sveta gora

Pripravite se na čarobno potovanje, kjer vas bodo očarale dih jemajoče pokrajine, bogata zgodovina in duhovni mir Baške grape, doline Soče in Svete gore. To očarljivo potovanje vas bo popeljalo skozi zelene doline ob smaragdni reki Soči do vrha Svete gore, romarskega kraja, prežetega z duhovnim pomenom.

Raziskovanje Baške grape in doline Soče z avtom in vlakom

Očarljivo Baško grapo in dolino Soče boste najlažje in najhitreje prepotovali z avtomobilom ali vlakom. Skozi dolino se vije Bohinjska železnica, slikovita železniška proga, ki ponuja edinstven pogled na okoliške lepote. Vaša avantura se začne na železniški postaji Bohinjska Bistrica, kjer se boste podali na umirjeno vožnjo proti Mostu na Soči ali Podbrdu.

Slikovita vožnja ob reki Bači

Odločitev za potovanje z avtomobilom vas bo nagradila z nepozabno vožnjo ob reki Bači. Serpentinaste ceste in položna pobočja dajejo osvežujoč kontrast mirni pokrajini, ki se razprostira pred vami. Ko se premikate po vijugastih poteh, bodite pozorni na očarljive vasi in rustikalna naselja, ki so posejana po podeželju.

Veličastno sotočje rek

Bodite priča očarljivemu sotočju rek Bače in Idrijce v Bači pri Modreju, kjer se nato njune vode zlijejo v mogočno reko Sočo. Ta slikovit kraj v bližini Mosta na Soči priča o moči in lepoti narave.

Energija v Mostu na Soči

Most na Soči i, živahno mesto, ki leži na bregovih reke Soče, je stičišče ljubiteljev aktivnosti na prostem in narave. Raziščite energetski park ob reku, ki izkorišča moč obnovljive energije, in uživajte v dih jemajočih razgledih z mostu.

pogled z mostu v Mostu na Soči proti Modreju

Pogled z mostu v Mostu na Soči je balzam za oči. Do Kanala na Soči nas nato spremlja smaragdna Soča.

Odkrivanje očarljivega naselja, Kanal ob Soči

Sredi bujnega zelenja doline Soče leži slikovito naselje Kanal ob Soči. Ta očarljivi kraj se ponaša z bogato zgodovino in očarljivim ambientom. Sprehodite se po tlakovanih ulicah, občudujte nenavadno arhitekturo in se potopite v edinstven značaj mesta.

Poglobite se v zgodovinske čare Kanala

Kanal ob Soči je več kot le slikovito mesto; je zakladnica zgodovinskih draguljev. Občudujte osupljivo arhitekturo cerkve Marijinega vnebovzetja, se čudite okrašenemu vodnjaku in se poklonite spomeniku Valentinu Staniču, duhovniku, alpinistu , pesniku, pisatelju in učitelju.

Očara nas slikovit , zanimiv in znamenit trg v Kanalu ob Soči

Vzpon na Sveto goro: romanje in duhovni turizem

Podajte se na duhovno potovanje na Sveto Goro, romarski kraj, ki leži na hribu nad dolino Soče. Ta cenjena lokacija ima izjemen verski pomen, saj privablja romarje od blizu in daleč. Medtem ko ostanki utrdb iz prve svetovne vojne morda niso vidni, ostaja vsakoletno romanje v marijansko svetišče Gospe Svete gore zelo priljubljena tradicija.

Uživanje v sijaju svetogorske bazilike

Svetogorska bazilika , posvečena Svetogorski Materi Božji., je veličastna bazilika na vrhu Svete Gore, je mojstrovina arhitekturnega sijaja. Njegova impozantna prisotnost in spokojno vzdušje vzbujata občutek strahospoštovanja in spoštovanja. Vzemite si trenutek, da cenite zapletene podrobnosti notranjosti bazilike in pustite, da vas preplavi mir.

Odkrite Marianski muzej

Poglobite se v bogato versko dediščino Svete Gore v Marijanskem muzeju, posvečenem zgodovini marijanskega svetišča. Ta muzej, ki je ob nedeljah odprt za javnost, ponuja fascinanten vpogled v duhovno dediščino regije.

Prepustite se kulinaričnim užitkom pri Žogici

Svojo pot zaključite z zasluženo pogostitvijo v restavraciji Žogica, ki se nahaja v bližini znamenitega Solkanskega mostu. Okusite prijetne okuse žlikrofov s tartufi, tradicionalne slovenske jedi. Po okrepčilu pa se sprehodite in uživajte v dih jemajočem razgledu na Solkanski most, mojstrovino inženirstva, ki se razteza čez reko Sočo.

Potovanje nepozabnih spominov

Raziskovanje Baške grape, doline Soče in Svete Gore vam bo pustilo obilico nepozabnih spominov. Od očarljivih pokrajin do bogate zgodovine in duhovne vedrine, to potovanje se bo nedvomno dotaknilo vaše duše in pustilo hrepenenje po več. Podajte se na to avanturo in odkrijte skrite bisere, ki vas čakajo v osrčju zahodne Slovenije.

Dodatni nasveti za izboljšanje vaše izkušnje:

Načrtujte svoje potovanje spomladi ali jeseni: ti letni časi ponujajo prijetne vremenske razmere in manj gneče, kar vam omogoča, da v celoti cenite naravne lepote regije.

Premagujte izzive ob vsakem trenutku z naprednimi funkcijami za vadbo, stalnim spremljanjem zdravja in počutja 24 ur na dan, 7 dni v tednu z Garmin epix Pro . Vadba pomočjo nameščenih športnih aplikacij in spremljaj zmogljivosti ter načrte treningov Garmin Coach. Ko si pripravljen na pustolovščino, lahko prek povezave Wi Fi® preneseš zemljevide TopoActive (ki so že nameščeni v modelih Sapphire™).