Velika Zelnarica čez dolino Za Kopico

Vzpon na Veliko Zelnarico čez dolino Za Kopico za doživetje Julijskih alp

Iščete nepozaben pohodniški izziv s čudovitimi razgledi? Potem je vzpon na Veliko Zelnarico čez dolino Za Kopico prava izbira za vas. Ta srednje težka tura vas popelje skozi čudovito alpsko pokrajino, mimo planin in dolin, vse do vrha Velike Zelnarice, kjer boste nagrajeni z osupljivim panoramskim razgledom na Julijske Alpe in dolino Triglavskih jezer.

Pot / Paths
cesta na Blato (odcep Vogar)
Planina pri Jezeru (1453 m)
Planina Dedno polje (1560 m)
Dolina Za Kopico (pod Prvim, Srednjim in Zadnjim Voglom)
Prelaz Vrata (2192 m)
Velika Zelnarica (2320 m)
Mala Zelnarica (2310 m)
Greben pod Kopico, Velika in Mala Tičarica
Prelaz Štapce (1851 m)
Planina Ovčarija (1660 m)
Planina Jezero
Planina Dedno Polje
Planina pri Jezeru
cesta na Blato (odcep Vogar)

krata poti
Velika Zelnarica, 2320 m
Total distance: 20.15 km
Total climbing: 1571 m
Total descent: -1574 m


Opis
Avtobusna tura je v sezoni odlična izbira, saj vas pripelje od železniška postaje Bohinjska Bistrica do cestnega razcepa: planina Vogar – planina Blato. Na izbiro je več organiziranih prevozov dnevno. Nato se boste po asfaltirani cesti 600 m vzpenjali do planine Blato, od koder se boste usmerili na kolovoz proti planini Jezero. Kolovoz se sprva strmo vzpenja, nato pa se zmerno nadaljuje skozi gozd do planine Jezero (1453 m), kjer se vam bo odprl čudovit razgled na okoliške hribe.

S planine Jezero boste pot nadaljevali po kolovozu, ki vas bo mimo pastirskih koč pripeljal do planine Dedno polje (1560 m).

planina Dedno polje

Tu boste zapustili široko pot in se usmerili desno proti sedlu Vrata.

Pot se bo sprva rahlo spuščala, nato pa se strmo vzpenjala skozi iglasti gozd do sedla Vrata (2192 m), kjer se vam bo ponudil osupljiv razgled na dolino Za Kopico in okoliške vrhove.

Tu se lahko odpočijemo in okrepčamo z dobrotami iz nahrbtnika.
Nadaljujemo levo proti Zelnarici (naravnost Hribarice in Prehodavci) po poti, ki se prečno vzpne čez razmeroma strma pobočja.

Po nekaj minutah hoje boste zapustili markirano pot in se usmerili desno na slabše shojeno stezico, ki vas bo v nekaj minutah zmernega vzpona pripeljala na greben. Sledili boste grebenu do vrha Velike Zelnarice (2320 m), kjer boste nagrajeni s čudovitim panoramskim razgledom na Julijske Alpe, vključno z Triglavom, Bohinjskim jezerom in dolino Vrata.

Z njenega vrha pa lep razgled na dolino triglavskih jezer in jezero Ledvička. Z vrha Velike Zelnarice se boste spustili pod grebenom V. Zelnarica, M.Zelnarica, Kopica, V. Tičarica in M.Tičarica do prelaza Štapce (1851 m).

Na prevalu se desno odcepi pot za kočo pri Triglavskih jezerih in proti Dvojnemu jezeru, ki ga lepo vidimo pod seboj (desno Tičarica). pot proti Koči na Triglavskih jezerih se takoj začne strmo spuščati po odlično zavarovani poti in nato pot preide na melišče in se nato spusti do Dvojnega jezera. Vi pa nadaljujete naravnost po poti, ki se po ključih spušča po strmini, ki nato preide v gozd in travnike na planini Ovčarija (1660 m). Od tu se boste nadaljevali do planinie Dedno polje se isti poti vrnili do planine Jezero in nato do izhodišča do razcepa planina Blato – planina Vogar.

Tura po dolini za Kopico je tudi lepa turna smuka spomladi : Zadnji Vogel (Damjan_S., 07.04.2024),Kopica (Damjan_S., 07.04.2024).

Časovnica
Avtobusna postaja Bohinjska Bistrica – razcep planina Blato/planina Vogar: 600 m, 10 minut
Razcep – planina Jezero: 3600 m, 60 minut
Planina Jezero – planina Dedno polje: 1600 m, 40 minut
Planina Dedno polje – Velika Zelnarica: 2 uri 30 minut – 3 ure
Velika Zelnarica – prelaz Štapce: 1 ura 30 minut
Prelaz Štapce – planina Ovčarija: 1 ura
Planina Jezero – planina Dedno Polje – avtobusno parkirišče: 1 ura 30 minut

Opombe

Časovnica je okvirna in se lahko razlikuje glede na vašo kondicijo in izkušnje. Pred turo preverite vremensko napoved in se ustrezno opremite. S seboj vzemite dovolj tekočin (izotonične) in hrane.

Še posebno ne ker so večinoma stari in nerazumljivi in večkrat kopije bolj obiskane strani (hribi.net)

Bled, okoli jezera, okoli otoka in na otok

Za Bled je slovenski pesnik France Prešern nekoč zapisal: “dežela kranjska nima lepšga kraja kot je z okol´co ta podoba raja” . Romantična podoba kraja z jezerom , otokom, cerkvijo in gradom je danes kot nekdaj , le novodobnih romarjev je veliko več.

Predstavitev Bleda


biser sredi jezera

Ko boš prišla na Bled , Festival Bled .

Izvajalec: Jelka Cvetežar
Avtor besedila: Frane Milčinski – ”Ježek”
Avtor glasbe: Bojan Adamič

Z združitvijo več vasi je leta 1960 nastalo mestno naselje Bled . Današnje urbano naselje je nastalo z združitvijo vasi Grad, Mlino, Rečica, Zagorice in Želeče, ki so razporejene okoli jezera in ločene z vrsto samostojnih vzpetin (Grad/Grajski hrib 599 m nm, Straža 646 m nm, Kozarca 558 m nm, Velika in Mala Osojnica 756 oz. 685 m nm in Ravnica 729 m nm. 

Zgodovina Bled-a

Prve redke sledi človeka na Bledu segajo v kameno dobo. V železni dobi, ko so v alpskih krajih pričeli pridobivati železo, je bila poseljenost vedno gostejša. Prvi obiskovalci Bleda so bili romarji, ki so iz Kranjske, Koroške, Štajerske, Primorske, Furlanije in Avstrije romali k Marijini cerkvi na otoku. Janez Vajkard Valvasor, plemič in polihistor Kranjske v knjigi Slava vojvodine Kranjske iz leta 1689 med drugim poroča tudi o blejskih termalnih vrelcih. Razvoj turizma sega v leto 1855, ko je švicarski zdravilec Arnold Rikli med prvimi spoznal zdravilne naravne danosti (sonce, voda, zrak) Bleda.

V letu 1870 je z dograditvijo Gorenjske (železniške) proge Ljubljana—Trbiž kraj dobil svojo železniško postajo v Lescah. Z Bohinjsko železniško progo je kraj dobil postajo nad jezerom , danes Bled jezero. Bohinjska železniška proga vključuje tako 89 km dolgo Bohinjsko (Jesenice-Gorica) kot 55 km dolgo t. i. Kraško progo (Gorica-Trst), skupaj 144 kilometrov dolg odsek sicer 717 kilometrov dolge železniške povezave PragaJeseniceGoricaTrst. Zgrajena je bila med letoma 1900 in 1906 kot povezava srednje  Evrope  z Jadranskim morjem.

Med obema vojnama je postal Bled najbolj svetovljansko letovišče v Jugoslaviji in poletna rezidenca Karađorđevićev, kot tudi središče političnega in diplomatskega življenja v poletnih mesecih.  Po 2. sv. vojni so prešli objekti nekdanje kraljevine v slovenske roke. Zaradi svetovnega slovesa in  Titove rezidence (Vila Bled)  je Bled ostal “srečevališče” mnogih državnikov, politikov in kulturnikov iz domovine in tujine.

Nekaj povezav: Bled meteo, Lepote Bleda , Strategija trajnost. razvoja Bleda ,, Meteotrend Bled

Kot naslov pravi, je ta članek povezan z aktivnostmi okoli blejskega, jezera in otoka.

Okoli jezera po cesti in peš poti

Gre za najbolj obiskano krožno pot okoli jezera, ki ponuja veliko zanimivega od opazovanja živali , ribičev, čudovitih razgledo in pogledov na otok v vseh letnih časih.

Okoli jezera po kulturno zgodovinski poti

Pot okoli jezera bomo začeli pri zbirnem mestu pred hotelom Park in nadaljevali po sončni stran v smeri gradu.

Povzpnemo se do občinske stavbe in nato spustimo do jezerske promenade.

Najprej gremo mimo spomenika prvemu arhitektu parka, G. Svensonu, in naprej mimo skulpture cveta ciklame kiparja Slavka Oblaka.

Potem je tu še nekaj skulptur iz starega parka.

Pred pristanom zapustimo pot ob jezeru in se usmerimo k zdraviliškemu parku.

Od zdraviliškega parka nadaljujemo proti vili Prešeren, kjer na razpotju poti stoji spomenik našemu največjemu pesniku Franceta Prešerna,

Za spomenikom nadaljujemo po stopnicah proti cerkvi sv. Martina, kjer nas pri vhodu na dvorišče pričaka vrtno znamenje Marije, ki ga je zasnoval Jože Plečnik

Nadaljujemo čez dvorišče proti gradu.

Nadaljujemo mimo gradu na ragledno ploščad s pogledom na jezero. Poleg ploščadi je opremljena plezalna stena.

Nadaljujemo naprej po stopnicah in se spustimo na razgledno pot. Ustavimo se na razglednih točkah s pogledom na jezero in klopcami za počitek. Ko pridemo na razcep zavijemo levo in hodimo 50 m , nakar se spustimo na cesto ob jezeru in nadaljujemo proti veslaškemu centru. Od veslaškega centra nadaljujemo proti veliki Zaki in mimo kampa in rent-a-boat po pločniku. Na ovinku se pot spusti po stopnicah do jezera in nadaljujemo po mostovžu, kjer je lep razgled na otok in jezero. Skali v vodi je polno kovancev sprehajalcev.

Nadaljujemo po poti ob jezeru, ki se pod vilo Bled zoži v ozek prehod. Tu srečamo Bobija, akademskega slikarja, ki ob dnevih brez padavin razstavlja slike otoka in cerkve na otoku v vseh letnih časih in urah dneva

Nato nadaljujemo mimo čolnarne, kjer poleti lahko srečamo, še enega slikarja, ki ima na ograji vile Bled razstavljene slike otoka, predvsem s poletnimi motivi.

Nadaljujemo po peš poti mimo hotela Toplice do restavracije Park, kjer si lahko privoščimo sladogled (sladogled-najboljši sladoled) ali kremšnito s kozarcem muškatnega vina.

Okoli jezera po razgledni poti pod grajskim pobočjem in pod Stražo

Pot začnemo pred hotelom Park in nadaljujemo ob jezeru do prešernovega spomenika, kjer se usmerimo proti gradu. Ko pridemo do strmega dela stopnic, zavijemo levo na gozdno pot in nadaljujemo pod skalo, na kateri stoji grad.

#image_title

Kmalu se spustimo do veslaške promenade ali pa nadaljujemo po obronkih do odcepa za Višce in nato še 100 m, kjer zavijemo ostro levo in pri naslednjem križanju desno in se spustimo do veslaške promenade.

#karta

Na drugi strani jezera se pri trgovini Merkator v Mlinu (steber s smernimi tablami) vzpnemo najprej po manjših stopnicah nato pa po stezi na strmem travnatem pobočju. Ko pridemo do stebra s smernimi tablami za( Megre, Mlino, Razgledna pot) zavijemo levo na razgledno pot in nadaljujemo do sedla, kjer se spustimo do spodnje postaje sedežnice . Po cesti nadaljujemo do hotela Berc, kjer zavijemo levo in se držimo levo , Ko pridemo do hotela Korotan (poraščen s plezalkami) se spustimo po stopnicah do jezera.

Okoli jezera po snegu

Je najbolj idiličen sprehod okoli jezera. Če nismo prezgodnji, je pot okoli jezera že splužena.

Okoli jezera ponoči

Okoli jezera ob veselem decembru

Okoli jezera z opazovanjem živali

Okoli jezera z nordijskimi palicami

Pot okoli jezera je zanimiva tudi za nordijsko hojo, razen v glavni sezoni, med vikendom ali prazniki.

nordijski stil

Okoli jezera po hribih in ob jezeru

S hriba na hrib, okoli jezera

Vrhovi okoli Blejskega jezera so vsak zase priljubljena in zanimiva destinacija. Naš pohod »po hribih in ob jezeru okoli jezera« pa to združuje v edinstven pohodniški izlet – na krog vrhov nad Blejskim jezerom, izmed katerih prav vsak nudi edinstven razgled. Od Straže, Male Osojnice, Ojstrice do gradu na grajskem hribu so raj pohodnike kot za fotografe,

Okoli jezera s fijakerjem

Mali krog

Mladoporočenci se lahko s fijakerjem zapeljejo okoli jezera in do jezera.

Okoli jezera z ribiškim pridihom

Če imate srečo, lahko poleti “ujamete” ribiča, ki je imel še več sreče in ujel kapialskega krapa. Več o ribolovu na blejskem jezeru je na strani Ribiške družine Bled. Neuradni rekorder je 245 cm velik som.

Okoli jezera s kolesom

Veliko ljudi kolesari po sprehajalni “peš” poti, kar je ob velikem številu sprehajalcev večkrat nemogoče ali tudi prepovedano s prometno signalizacijo. Posebno ozka pot pod vilo Bled je preozka za kolo. Zato sta na zemljevidu razširjeni kolesarski poti, ki omogočata tudi daljše kolesarjenje.

“prvi kolesarji na Bledu”

Če se na Bled pripeljete z avtomobilom, je najudobneje, da začnete na severni obvoznici na parkirišču pri trgovskem centru Špar ali parkirišču ob Cankarjevi cesti. Brezplačno parkirišče je samo na betinovem klancu. Sam sem začel pri parkirišču ob Cankarjevi cesti in nadaljeval po makadamu nasproti parkirišča, Levstikovi cesti, prečkal Ljubljansko cesto in čez Grič do bencinske postaje, kjer sem zavil na Seliško cesto (severno obvozno cesto). Nato ztavijete proti  železniški postaji, se spuzstite dso Velike Zake in mimo kampavzpnete do Vile Bled. Po glavni cesti nadaljujete do začetka vaše ture.

Krožna pot, 9 km krog , cestno kolo

Severna obvoznica-Kolodvorska-Kidričeva-Mlino-Mlinska cesta-prelazMegre- cesta v Megre- Cankarjeva cesta

Ta tura je g je primerna za gorska kolesa, saj vključuje “prelaz Megre” s strmim vzponom in zahtevenim spustom. V Mlinu zavijete v smeri Selo in po Mlinkski cesti peljete do apartmajev Ledrar, kjer zavijete levo po cesti s kockami.

Severna obvoznica -Kolodvorska-Kidričeva-Mlino-c. v Megre-Cankarjeva cesta, gorsko kolo

Za hišo zavijete desno in po strmem klancu do “Riklijeve kapelice” kjer se držite desno. Po spustu se držite levo in po gozdni cesti mimo zapornic dosežete cesto v Megre, kjer na križišču zavijete levo na Cankarjev o cesto. Gorsko kolo je obvezno.

Okoli jezera s turističnim vlakom

eden najlepših turitičnih vlakov

Turistični vlakec ima 6 postaj: restavracija Panorama ( v bližini restavracije Park), Mlino, Velika Zaka, železniška postaja, Mala Zaka in športna dvorana Bled.

Okoli otoka in na otok

S plavanjem

Najkrajša razdalja od obale do otoka je od vile Bled, najdaljša od Male zake, drugače pa je možo plavati iz vseh strani, razen promenade, kjer je kopanje prepovedano. Na otoku lahko greste iz vode samo na splavu nasproti Male Zake.

S čolnom

Čoln si sposodite v Veliki Zaki ob sodniškem stolpu, Mlinu ali poleg doma ribičev.

S pletno na otok

Pristani so v Mlinu, pod estavracijo Park in v Veliki Zaki. Pletnarji radi rečejo, če nisi šel s pletno na otok, je kot, da nisi bil na Bledu. Zgodovina pletne sega v čas Marije Terezije.

vse smeri

Peš ali z drsalkami pozimi na otok

To je v času globalnih klimatskih sprememb izredno redko. Nazadnje je bil led dovolj debel leta 2012.

Ostale akivmosti

Dodatni nasveti za izboljšanje vaše izkušnje:

Načrtujte svoje potovanje spomladi ali jeseni: ti letni časi ponujajo prijetne vremenske razmere in manj gneče, kar vam omogoča, da v celoti občudujete naravne lepote regije.

Pot kulturne in tehnične dediščine Žirovnica

Pot kulturne dediščine Žirovnica lahko povežemo še s tehnično dediščino, če obiščemo tehnični muzej Završnica.

Tehnična dediščina

Tehnični muzej Završnica (The Završnica technical museum) , nekoč HE Završnica, je bila prva slovenska javna elektrarna. Graditi so jo pričeli leta 1911 in 25. februarja 1915 je prvič oddala električno energijo v omrežje. Elektrarna je neprekinjeno delovala 90 let. Po njeni zaustavitvi so objekt in naprave obnovile in kot spomenik tehniške kulture. Vlogo proizvodnje električne energije je prevzela Hidroelektrarna Moste, prva elektrarna na reki Savi, ki izkorišča tudi vodno zajetje nekdanje HE Završnica. Ogled obeh elektrarn je mogoč v spremstvu strokovnega vodnika

Mi smo se povzpeli do vodostana nad Žirovnico. Skozi tunel, ki je v višini vodostana, smo se sprehodili še na drugo stran grebena Rebro nad dolino Završnice.

Vodostan (https://mapio.net/images-p/19280862.jpg))

Vodostan v Rebru nad Žirovnico z zanimivim in od daleč opaznim pročeljem, je bil zgrajen leta 1914 za oskrbo HE Završnica in kasneje HE Moste. V 16 metrov visok železobetonski vodni zadrževalnik voda priteka iz jezera v Završnici in odteka po 900 m dolgi cevi v strojnico elektrarne. Vodostan je odlična razgledna točka.

Od vodostana se odcepi levo pot do tunela ki pelje na drugo stran grebena nad Završnico. Lepa razgledna točka je tudi skala Gadova peč ob poti na sv. Lovrenc. Nudi lep razgled na omenjene vasi in na hribe Mežakljo, Hom in Vrše nad Blejsko Dobravo (na drugi strani avtoceste). Nad Gadovo pečjo je pot na greben Rebro, od koder se lahko spustimo v Završnico ali pa nadaljujemo desno po grebenu na Brin.

Pot levo po grebenu v smeri vodostana je grebenska pot in je zelo izpostavljena, ni zavarovana in je delno plezalna. Nad vodostanom sem se spustil na pot, ki gre proti tunelu, zavil levo proti vodostanu in po stopnicah do travnikov. Tu sem zavil levo na pot čez travnike in se spustil v Selo. Na glavni cesti sem nadaljeval mimo šole po smernih tablah čez Zabreznico in Breznico proti spominskemu čebelnjaku Antona Janše. Potem smo se še sprehodili v Doslovče in se vrnili čez polje.

Kulturna dediščina

Zemljevid poti (https://visitzirovnica.si/pot-kulturne-dediscine-zirovnica)

Pot kulturne dediščine Žirovnica je tematska pot, ki povezuje kulturno-zgodovinske spomenike v vaseh pod Stolom:  Vrba ( Prešernova rojstna hiša), Žirovnica (rojstna hiša Matije Čopa ) , Breznica (spominski čebelnjak Antona Janše) , Doslovče (rojstna hiša pisatelja Frana Saleškega Finžgarja), in Rodine (rojstna hiša pisatelja  Janeza Jalna ).

Iglica

O pečini nad Belo je pisal že Valebtin Vodnik. Tudi stopnice, ki vodijo skozi Iglico so bile že v tistem času. Leta 2018 so jih obnovili oz. zamenjali z jeklenimi z ograjo. Tako da prehod skozi Iglico ni več tako zabaven, je pa širše dostopen.

Štartamo na obrobju vasi pri info tabli pri cerkvi sv. Marjete in sledimo oznakam za Iglico. Takoj za zgornjo vasjo, ki leži pod previsno skalnato Iglico se nahaja poznano plezališče “Stara Bela”. Med plezalci sodi v zgornji kakovostni razred slovenskih plezališč. Poleg Iglice se na Bohinjski Beli nahajata še dve plezališči in sicer Nova Bela ter plezališče nad Kupljenikom. Več na http://bohinjskabela.si/en

Takoj za slapom se dvigajo jeklene stopnice, ki nas pripeljejo do vrha pečine, Vrh pečine nudi ob lepem vremenu lep razgled na Babji zob in Jelovico v ozadju, na Savo bohinjko in bohinjske gore in proti ljubljanski kotlini.. Vrnemo se po stezi čez travnik in nato po bljižnicah ob asfaltni cesti ali godrnjavčevi poti in čez središče vasi do izhodišča.

Katarina – slap Šum

Je lepa krožna tura s štartom pri. sv. Katarini do slapa Šum in nazaj po nekdanji poti “čez tunel”. Sedaj pot čez tunel uporabljajo samo lokalni pohodniki in tekači. Tudi varovalna jeklenica na izpostavljenem mestu je že davno neuporabna. Tura nudi z viadukta veličasten pogled na sotesko pred slapom Šum , pri bUnkerju pa na viaduk, ki pelje čez sotesko.

gpx kml

OruxMaps_2020-11-18%200927/index.html

Podhomski rob- Bl.Dobrava-Vintgar

Še ena krožna tura okoli Homa, samo po zgornji poti podhomskega roba. Štartala sva opoldne v smeri sv. Katarine. Bolje je v obratni smeri, ker je opoldne Vintgar še na sončni strani.

gpx

Planina Rčitno

Rčitno je slikovita planina pred Zatrnikom na Pokljuki. Kot v preteklosti je tudi sedaj namenjena predvsem košnj. Po cesti so furmani tudi vozili seno s planine in les iz Pokljuških gozdov. Temu služi še danes, poleg tega pa še vikendašem, gorskim kolesarjem in obiskovalcem gora. Danes je na njej kar nekaj vikendov , od katerih so nekateri že hiše. Govedo se pase samo po spustu iz višjeležečih planin. Planina Rčitno je prijubljena med gorskimi kolesarji, jezdeci in pohodniki, kot izhodišče za Galetovec, Zatrnik in ciljem na Pokljuki,. Na planino vodi iz Zatrate znana Riklijeva pot iz časa Arnolda Riklija, poznana kot njegova zdraviliška tura. Parkirala sva 1km naprej od pašne skupnosti in peš osvojila planino in se povzpela do ceste iz Zatrnika.

Vrh Plan

Pod našim vrhom pelje Riklijeva pot na planino Rčitno. Iz Zatrate nas riklijeva oznaka vodi na kolovoz desno od asfaltne ceste. Asfalatna cesta pripelje na makadamsko cesto Bled – Rčitno. Sledimo rikljevim oznakam. Kolovozna pot se spremeni v gozdno pot. Ko pridemo na manjšo vzpetino nas oznaka usmeri levo in pot se prevesi navzdol . Prestopimo leso in zavijemo desno (manjka oznaka) in pridemo do nove oznake. Ko pridemo v manjšo grapo zavijemo desno na naš vrh. Po brezpotju je še 50 m do vrha. Skozi vejevje se odpre pogled na blejsko jezero. Sestopimo z vrha in nadaljujemo po riklijevih oznakah. Nekaj časa hodimo po širokem gozdnatem grebenu, nato pa se začne pot spuščati in pri planini, ki se odpre na desni po nekaj metrih pridemo na makadamsko cesto Bled – Rčitno. Levo gre nazaj na Bled do Razgledne ceste nad ŽP, kamor sva tudi midva zavila. Kmalu za pašno skupnostjo Poljščica sva zavila levo v Zatrato, kjer sva parkirala.

gpx

Obnik

810 m visok vrh nad Bohinjsko Belo. Dostop je z Velike Zake ali ŽP Bled-Jezero. Najbolj zanimiva je krožna pot, ki se najprej vzpenja nad kampom v V. Zaki in se nato vije v gozdu v smeri Rčitno. Ko se gozdna pot priključi na kolovoz za Rčitno (smer desno, ni smerokaza ) zavijemo levo in po neoznačeni stezi rabimo še dobrih 30 min. Vrh je zaradi podrtega drevja nedostopen. Glavni obiskovallci so divje živali (svinje?) . Nazaj je pot do Stana ista, nato pa mimo smreke velikanke do ŽP.

Talež – Tolsti vrh

Na Talež vodi več poti. Najkrajša je od ribenskega mosta desno. Od ribenskega mosta levo pa vodi kolovzna pot. Po Savski cesti se zapeljemo v Ribno in čez Ribenski most. Na drugi strani reke Save Bohinjke nadaljujemo desno proti Taležu in vasi Kupljenik, kjer pred gozdom parkiramo. Višje se steza priključi kolovozni poti, po kateri hitro prispemo do spomenika NOB, klopi in kapelice. Tu nadaljujemo desno ter se le nekaj 10 m naprej priključimo širši makadamski cest ( iz Lancovegai), po kateri mimo nekaj vikend hišic v nekaj minutah prispemo do Lovske koče na Taležu, kjer se nam odpre lep razgled na Karavanke ter vasice okrog Bleda. Do Tolstega vrha, 883 m , pa je še 30 min hoje.

Vzpon gpx spust gpx