Pot kulturne in tehnične dediščine Žirovnica

Pot kulturne dediščine Žirovnica lahko povežemo še s tehnično dediščino, če obiščemo tehnični muzej Završnica.

Tehnična dediščina

Tehnični muzej Završnica (The Završnica technical museum) , nekoč HE Završnica, je bila prva slovenska javna elektrarna. Graditi so jo pričeli leta 1911 in 25. februarja 1915 je prvič oddala električno energijo v omrežje. Elektrarna je neprekinjeno delovala 90 let. Po njeni zaustavitvi so objekt in naprave obnovile in kot spomenik tehniške kulture. Vlogo proizvodnje električne energije je prevzela Hidroelektrarna Moste, prva elektrarna na reki Savi, ki izkorišča tudi vodno zajetje nekdanje HE Završnica. Ogled obeh elektrarn je mogoč v spremstvu strokovnega vodnika

Mi smo se povzpeli do vodostana nad Žirovnico. Skozi tunel, ki je v višini vodostana, smo se sprehodili še na drugo stran grebena Rebro nad dolino Završnice.

Vodostan (https://mapio.net/images-p/19280862.jpg))

Vodostan v Rebru nad Žirovnico z zanimivim in od daleč opaznim pročeljem, je bil zgrajen leta 1914 za oskrbo HE Završnica in kasneje HE Moste. V 16 metrov visok železobetonski vodni zadrževalnik voda priteka iz jezera v Završnici in odteka po 900 m dolgi cevi v strojnico elektrarne. Vodostan je odlična razgledna točka.

Od vodostana se odcepi levo pot do tunela ki pelje na drugo stran grebena nad Završnico. Lepa razgledna točka je tudi skala Gadova peč ob poti na sv. Lovrenc. Nudi lep razgled na omenjene vasi in na hribe Mežakljo, Hom in Vrše nad Blejsko Dobravo (na drugi strani avtoceste). Nad Gadovo pečjo je pot na greben Rebro, od koder se lahko spustimo v Završnico ali pa nadaljujemo desno po grebenu na Brin.

Pot levo po grebenu v smeri vodostana je grebenska pot in je zelo izpostavljena, ni zavarovana in je delno plezalna. Nad vodostanom sem se spustil na pot, ki gre proti tunelu, zavil levo proti vodostanu in po stopnicah do travnikov. Tu sem zavil levo na pot čez travnike in se spustil v Selo. Na glavni cesti sem nadaljeval mimo šole po smernih tablah čez Zabreznico in Breznico proti spominskemu čebelnjaku Antona Janše. Potem smo se še sprehodili v Doslovče in se vrnili čez polje.

Kulturna dediščina

Zemljevid poti (https://visitzirovnica.si/pot-kulturne-dediscine-zirovnica)

Pot kulturne dediščine Žirovnica je tematska pot, ki povezuje kulturno-zgodovinske spomenike v vaseh pod Stolom:  Vrba ( Prešernova rojstna hiša), Žirovnica (rojstna hiša Matije Čopa ) , Breznica (spominski čebelnjak Antona Janše) , Doslovče (rojstna hiša pisatelja Frana Saleškega Finžgarja), in Rodine (rojstna hiša pisatelja  Janeza Jalna ).

Iglica

O pečini nad Belo je pisal že Valebtin Vodnik. Tudi stopnice, ki vodijo skozi Iglico so bile že v tistem času. Leta 2018 so jih obnovili oz. zamenjali z jeklenimi z ograjo. Tako da prehod skozi Iglico ni več tako zabaven, je pa širše dostopen.

Štartamo na obrobju vasi pri info tabli pri cerkvi sv. Marjete in sledimo oznakam za Iglico. Takoj za zgornjo vasjo, ki leži pod previsno skalnato Iglico se nahaja poznano plezališče “Stara Bela”. Med plezalci sodi v zgornji kakovostni razred slovenskih plezališč. Poleg Iglice se na Bohinjski Beli nahajata še dve plezališči in sicer Nova Bela ter plezališče nad Kupljenikom. Več na http://bohinjskabela.si/en

Takoj za slapom se dvigajo jeklene stopnice, ki nas pripeljejo do vrha pečine, Vrh pečine nudi ob lepem vremenu lep razgled na Babji zob in Jelovico v ozadju, na Savo bohinjko in bohinjske gore in proti ljubljanski kotlini.. Vrnemo se po stezi čez travnik in nato po bljižnicah ob asfaltni cesti ali godrnjavčevi poti in čez središče vasi do izhodišča.

Katarina – slap Šum

Je lepa krožna tura s štartom pri. sv. Katarini do slapa Šum in nazaj po nekdanji poti “čez tunel”. Sedaj pot čez tunel uporabljajo samo lokalni pohodniki in tekači. Tudi varovalna jeklenica na izpostavljenem mestu je že davno neuporabna. Tura nudi z viadukta veličasten pogled na sotesko pred slapom Šum , pri bUnkerju pa na viaduk, ki pelje čez sotesko.

gpx kml

OruxMaps_2020-11-18%200927/index.html

Podhomski rob- Bl.Dobrava-Vintgar

Še ena krožna tura okoli Homa, samo po zgornji poti podhomskega roba. Štartala sva opoldne v smeri sv. Katarine. Bolje je v obratni smeri, ker je opoldne Vintgar še na sončni strani.

gpx

Planina Rčitno

Rčitno je slikovita planina pred Zatrnikom na Pokljuki. Kot v preteklosti je tudi sedaj namenjena predvsem košnj. Po cesti so furmani tudi vozili seno s planine in les iz Pokljuških gozdov. Temu služi še danes, poleg tega pa še vikendašem, gorskim kolesarjem in obiskovalcem gora. Danes je na njej kar nekaj vikendov , od katerih so nekateri že hiše. Govedo se pase samo po spustu iz višjeležečih planin. Planina Rčitno je prijubljena med gorskimi kolesarji, jezdeci in pohodniki, kot izhodišče za Galetovec, Zatrnik in ciljem na Pokljuki,. Na planino vodi iz Zatrate znana Riklijeva pot iz časa Arnolda Riklija, poznana kot njegova zdraviliška tura. Parkirala sva 1km naprej od pašne skupnosti in peš osvojila planino in se povzpela do ceste iz Zatrnika.

Vrh Plan

Pod našim vrhom pelje Riklijeva pot na planino Rčitno. Iz Zatrate nas riklijeva oznaka vodi na kolovoz desno od asfaltne ceste. Asfalatna cesta pripelje na makadamsko cesto Bled – Rčitno. Sledimo rikljevim oznakam. Kolovozna pot se spremeni v gozdno pot. Ko pridemo na manjšo vzpetino nas oznaka usmeri levo in pot se prevesi navzdol . Prestopimo leso in zavijemo desno (manjka oznaka) in pridemo do nove oznake. Ko pridemo v manjšo grapo zavijemo desno na naš vrh. Po brezpotju je še 50 m do vrha. Skozi vejevje se odpre pogled na blejsko jezero. Sestopimo z vrha in nadaljujemo po riklijevih oznakah. Nekaj časa hodimo po širokem gozdnatem grebenu, nato pa se začne pot spuščati in pri planini, ki se odpre na desni po nekaj metrih pridemo na makadamsko cesto Bled – Rčitno. Levo gre nazaj na Bled do Razgledne ceste nad ŽP, kamor sva tudi midva zavila. Kmalu za pašno skupnostjo Poljščica sva zavila levo v Zatrato, kjer sva parkirala.

gpx

Obnik

810 m visok vrh nad Bohinjsko Belo. Dostop je z Velike Zake ali ŽP Bled-Jezero. Najbolj zanimiva je krožna pot, ki se najprej vzpenja nad kampom v V. Zaki in se nato vije v gozdu v smeri Rčitno. Ko se gozdna pot priključi na kolovoz za Rčitno (smer desno, ni smerokaza ) zavijemo levo in po neoznačeni stezi rabimo še dobrih 30 min. Vrh je zaradi podrtega drevja nedostopen. Glavni obiskovallci so divje živali (svinje?) . Nazaj je pot do Stana ista, nato pa mimo smreke velikanke do ŽP.

Talež – Tolsti vrh

Na Talež vodi več poti. Najkrajša je od ribenskega mosta desno. Od ribenskega mosta levo pa vodi kolovzna pot. Po Savski cesti se zapeljemo v Ribno in čez Ribenski most. Na drugi strani reke Save Bohinjke nadaljujemo desno proti Taležu in vasi Kupljenik, kjer pred gozdom parkiramo. Višje se steza priključi kolovozni poti, po kateri hitro prispemo do spomenika NOB, klopi in kapelice. Tu nadaljujemo desno ter se le nekaj 10 m naprej priključimo širši makadamski cest ( iz Lancovegai), po kateri mimo nekaj vikend hišic v nekaj minutah prispemo do Lovske koče na Taležu, kjer se nam odpre lep razgled na Karavanke ter vasice okrog Bleda. Do Tolstega vrha, 883 m , pa je še 30 min hoje.

Vzpon gpx spust gpx

Dobra gora-Straža

Dobra gora gpx

Straža gpx

Ojstrica-Mala Osojnica

Sta dva najlepša razglednika, od koder je posnetih največ fotografij blejskega otoka. Dostop je iz Velike zake., kjer nas usmerijo smerne table.

gpx