Bled – Zgornja Radovna

Mirna krasotica ob gorskem potoku

Zgornja Radovna  leži  na območju Triglavskega narodnega parka ob potoku Radovna, v katerega se stekajo vode iz ledeniških dolin Krma in Kot. Dolina Radovne je ujeta med pobočja planot Pokljuka in Mežakla. Prekrivajo jo grbinasti travniki, spomladi in poleti cvetja polni . Domačije  so raztresene po dolini, tako, da je že sam sprehod ali kolesarjenje po Radovni enkratno doživetje.

Zapeljite z glavne ceste na makadam in obiščite Gogalovo domačijo, kjer stoji več kot štiristoletna lipa. Če se peljete v smeri Krme, nadaljujte po makadamu in se ponovno priključite na asfaltno cesto. Pri razpotju Krma – Mojstrana nadaljujete naravnost in obiščite Pocarjevo domačijo, ki je spremenjena v etnografski muzej s freskami in avtentično notranjo opremo. Domačija je ena najstarejših domačij v Triglavskem narodnem parku, danes etnografski muzej. Na stropnem tramu je vrezana letnica 1775, v hišnem arhivu pa je najstarejša listina, ki izvira iz leta 1609. Na vhodnem pročelju sta freski Višarske Matere Božje in Križanega z Marijama. Notranja oprema je v celoti avtentična. Pri domačiji Psnak si oglejte dobro ohranjen Psnakov čebelnjak. Ob cesti Krnica – Zgornja Radovna je vredno ogleda  Psnakova žaga in mlin.

Med Zgornjo in Srednjo Radovno je še eno jezero Kreda, ki je, tako kot tisto v Mojstrani, nastalo zaradi izkopavanja krede za potrebe mojstranške cementarne.

Naselje obdajajo severni odrastki planote Pokljuke, grebenov triglavskega pogorja in najvišji vrh planote Mežakle Jerebikovec (1593 m). Prek Kosmačevega prevala na severu je povezana z bližnjo Mojstrano, po dolini Radovne pa vodi cesta proti Blejskemu kotu.

Za ogled vseh omenjenih lepot in zanamenitosti je idealen izlet s kolesom med tednom ob lepem sončnem vremenu. Ker je naselje posejano tudi s počitniškimi hišicami je za vikend in med poletnimi počitnicami več cestnega prometa. Štartal sem ob 13h z Bleda in se skozi Gorje zapeljal v Krnico in ob Radovni do Zgornje Radovne. Pri gostilni Psnak je bilo treba iti na joto.

Po kratkem razgovoru z gostilničarjem o koroni in lepotah Zgornje Radovne sem nadaljeval naprej čez Kosmačev preval v Mojstrano. Po kolesarski cesti sem bil hitro na Jesenicah in pri Hrušici zavil na Blejsko Dobravo. Nato sem se zapeljal mimo pokopališča še proti stari elektrarni v Vintgarju in na sredini (predolgega) spusta obrnil in se odpeljal proti Žirovnici. Prečkal sem jez in magistralno cesto in že sem bil v Žirovnici. Nato sem v Mostah zavil v Breg in se spustil v Piškovnico, kjer sem prečkal Savo in premagal strm klanec do Zasipa. Od tu pa sem se zapeljal naravnost do Zime na sladoled.