2-Julijske alpe - Media blog

29. septembra, 20243. novembra, 2024

Ogradi : Kjer se srečata izziv in lepota

Uvod

Ogradi, s svojo značilno podolgovato obliko, so že od nekdaj privabljale pozornost gornikov. Ta greben, ki se dviguje nad planino v Lazu, ponuja čudovite razglede in zahtevne, a nagrajujoče poti. Prečenje Ogradov je primerno za izkušene planince, ki se radi podajajo na zahtevnejše poti in iščejo neokrnjene kotičke Julijskih Alp.

Zgodovina in kulturna dediščina

Ogradi, 2.087 m visoka gora, spada med značilne bohinjske gore: visoko vzpenjajoča se nad smrekovimi gozdovi in lepimi pašniki, zaobljena po svoji obliki, a skoraj z vseh strani tudi strma in skalnata. Je kot dolga pregrada (to pomeni njeno ime) med dvema visokima dolinama. Jugo zahodno od izstopajočega grebena leži velika kotanja s planino Laz. Vzhodno od nje se razteza dolga dolina brez prvotnega imena. Šele sredi prejšnjega stoletja so jo poimenovali Dolina za Debelim vrhom, saj se njen zgornji del razteza tudi za najvišjim vrhom Bohinjskih gora. Z Debelim vrhom se vrh Ogradi povezuje na visokem sedlu – Lazovski preval, 1966m.

Opis poti

Izhodišče: Križišče Vogar-Blato (1095 m) Cilj: Stara Fužina (parkirišče pri cestni zapornici, 600 m) Dolžina: Približno 16 km Višinska razlika: Približno 1000 m vzpona in 1500 m spusta Čas hoje: 7-9 ur, odvisno od kondicije in vremenskih razmer Zahtevnost: Srednje zahtevna tura, ki zahteva dobro kondicijo in izkušnje s hojo po brezpotjih. Nekateri odseki so izpostavljeni in zahtevajo previdnost.

Opis posameznih odsekov:

Križišče Vogar-Blato – Planina v Lazu, 465 vm, 1h35: Prijeten vzpon po markirani poti do planine v Lazu, ki ponuja prve razglede na okoliške vrhove (Debeli vrh, Ogradi, itd.).
Planina v Lazu – Lazovški preval, 406 m, 1h : Strm vzpon po travnatih pobočjih do sedla, kjer se odprejo veličastni pogledi na Triglav in okolico.
Lazovški preval – Ograd, 131m, 40 min: Najzahtevnejši del ture. Vzpon po neoznačeni poti po SZ grapi zahteva dobro orientacijo in previdnost.
Ogradi – Planina Krstenica, -417m, 2h: Sestop po južnih pobočjih, ki so prav tako strmi in zahtevni.
Planina Krstenica – Dolina Voje: Prijetna hoja po dolini, obdani z gozdom.
Dolina Voje – Stara Fužina, -1070 m, 2h15: Sestop po dolini Voje do izhodišča.

Kaj je vredno ogleda

Planina v Lazu: Slikovita planina s pašniki in kočami.
Lazovški preval: Sedlo z izjemnimi razgledi.
Ogradi: Vrh z velikim križem, s katerega se odpirajo pogledi na vse strani.
Planina Krstenica: Razgledna planina s številnimi kočami.
Dolina Voje: Slikovita dolina z reko Mostnico in Koriti Mostnice.

Planina Krstenica je najbolj odprta in razgledna visoka bohinjska planina lezi na sončnem pomolu pod Krstenigkim Stogom. Človek je bil na planini prisoten ze vsaj od antike naprej, znana pa je bila tudi po kopanju železove rude. Na tej planini pasejo kmetje iz Bohinjske Češnjice in Jereke. Visoke planine so del t. i. večstopenjske planinske paše.

Dolina Voje je živi spomin na našo geološko preteklost. Ledenik, ki se je nekoč spuščal s Triglavskega pogorja, je v dolino vrezal široko U obliko. Ko se je led stopil, je reka Mostnica prevzela njegovo delo in začela oblikovati dolino. Poimeovana je po številnih mostovih, med katerimi je najbolj znan Hudičev most. V srednjem toku je reka v apnenčasto podlago izdolbla ozka in globoka korita. Ta geološki pojav, ki je nastajal tisočletja, je danes eden najlepših naravnih spomenikov v Sloveniji. Ob sprehodu po dolini se boste počutili, kot da ste stopili v pravljico. Mostnica, ki se vije skozi ozka in globoka korita, ustvarja čarobno vzdušje. Šumenje padajoče vode je nepozabno doživetje za vse generacije, še posebno po nekaj dnevnem deževju.

Fotogalerija

Nasveti in opozorila

Oprema: Dobri pohodni čevlji, nepremočljiva oblačila, kapa, rokavice,pohodne palice, sončna očala, nahrbtnik z dovolj vode in hrane, prva pomoč, zemljevid in kompas.
Varnost: Pred odhodom preverite vremensko napoved. Hodite le, če ste dobro pripravljeni in če imate dovolj izkušenj. Bodite pozorni na označene poti in varnostne napotke.
Orientacija: Vzemite si dovolj časa za orientacijo, še posebej na neoznačenih odsekih. Pri sestopu s planine Krstenica v dolino Voje je zaradi posek , vetrolomov in zaraščenosti poti potrebno veliko previdnosti.
Čas: Vzemite si dovolj časa za turo in za vmesne postanke, razglede in fotografiranje.
Narava: Spoštujte naravo in ne puščajte za seboj nobenih sledi.
Transport: Izkoristite javna transportna sredstva , slovenske železnice ali mobilna aplikacija grem z vlakom (Android) in brezplačne prevoze v občini Bohinj (2 Eur za ves dan).

Povezave

Zaključek

Tura na Ograde je zahtevna, a zelo nagrajujoča izkušnja. Če ste dobro pripravljeni in imate radi izzive, vas bodo Ogradi navdušili s svojo divjo lepoto in raznolikimi pokrajinami.

Opomba: Ta opis ture je zgolj informativen in ne nadomešča vodnika. Pred odhodom na turo priporočamo, da se seznanite z najnovejšimi informacijami o stanju poti in vremenskih razmerah. Za skupine je za turo na Ograde priporočljiv planinski ali gorski vodnik . Časi med posameznimi odseki se probližno ujemajo ( +-10 min) s časi na smernih tablah.

Priporočamo, da si pred turo ogledate tudi zemljevid in si natančno načrtujete pot.

Uživajte v pohodništvu!

Premagujte izzive ob vsakem trenutku z naprednimi funkcijami za vadbo, stalnim spremljanjem zdravja in počutja 24 ur na dan, 7 dni v tednu z Garmin epix Pro . Vadi, kot želiš s pomočjo več nameščenih športnih aplikacij in spremljaj zmogljivosti ter načrte treningov z Garmin Coach. Ko si pripravljen na pustolovščino, lahko prek povezave Wi Fi® preneseš zemljevide TopoActive (ki so že nameščeni v modelih Sapphire™).

20. februarja, 20246. avgusta, 2024

Turni smuk Vrh Dlani

Turni smuk Vrh Dlani ni posebno priljubljeno izhodišče za turne smučarje, čeprav omogoča 3km spusta pri 530 m višiske razlike ob samo ~50 vm vzpona.

V grebenu Spodnjih Bohinjskih gora med Šijo in Voglom se dviga 1852 metrov visok vrh, ki ponuja ob lepem in suhem vremenu osupljiv razgled od Jadranskega morja do Triglava. Kot na dlani pa se kaže smučišče na Voglu.

Pri vzponu na vrh je bilo ključnega pomena upoštevati pogoje snežne skorje in temu ustrezno opremljenost, saj je zaradi osojne lege terjalo previden korak in uporabo srenačev. Spust z vrha je ponudil odlično priložnost za elegantne zavoje po belem prahu in adrenalinsko doživetje. Pri tem je bilo pomembno izbrati pravilno smer zaradi ruševja za varen spust do spodnje postaje. Tako sem se v zadnji konti po Zadnjimi Vogli držal levega prehoda in nato desno, da sem prismučal točno spodnje postaje. Desni prehod pa vodi višje na pisto.
Avto us Lj-Bohinnj ima postajo poleg parkirišča od koder vozi avtobus do spodnje postaje gondole. Popoldanska karta za upokojence pa znaša 30 Eur.

Tura je bila nepozabna zaradi dobrih snežnih razmer ob lepem vremenu na krasnem vrhu, ki so omogočili resnično uživanje v turno smučarskem doživetju.

Garmin epix Pro (Gen 2) Sapphire Edition 47mm — Garmin epix Pro (Gen 2)

17. februarja, 20233. oktobra, 2024

Pokljuka – Srenjski in Studorski preval

Krožna pot: Srenjski preval, Studorski preval, Konjščica, Rudno polje

Izhodišče: Pokljuka, Rudno polje (1347 m)

Skoraj idealne razmere tudi v visokogorju in redki obiskovalci je bilo značilno za današnji dan. Edini veter, ki je zapihal, je bil zaradi helikopterja SV, ki je na kratko pristal na Rudnem polju. Z vlečnico je šlo hitro do 1600m, nato pa sta toplo sonce in visokogorski svet upočasnila življenje. Čez Kačji rob in po dolini je bila trda skorja, nato pa na prevalu spet mehka snežna odeja. Na vzponu so prav prišli srenači. Odsmučal sem po desni “grapi” zgoraj po že odpuščeni skorji, spodaj pa snežnem tepihu do Jezerc.

Od Jezerc sem se povzpel na Studorski preval. Snega na prevalu ni veliko, posebno ne vrhovih. Na prevalu sem se malo razgledal še na drugo stran in po dobro pometenem snežnem tepihu odsmučal do Jezerc in naprej do planine Konjščica. Na planini sem spet zapregel pse in se usmeril proti Rudnemu polju. Na tekaški progi tek s turnimi smučmi ni tako hiter kot vijuganje po strmini, zato sem zavil na Plesišče. Turni par pred menoj je že potegnil špuro in od mojih predhodnih turnih smukov je bila smer in težavnost vzpona lahka. Odsmučal sem najprej po prisojni strani na sedlo in nato po še odjenanem snegu skozi macesnov gozd. Tudi po “grapi” je bila smuka odlična, ker ni nobenih lukenj od lukjačev. Na smučišču pa je bilo še nekaj neratrakiraane piste do spusta po tekaški progi.

Srenjski preval

Studorski preval, Konjščica, Plesišče

Total distance: 11.81 km
Total climbing: 1336 m
Total descent: -1355 m

6. februarja, 202323. julija, 2024

Javorniška planina – planina Zajavornik

Planina Zajavornik (po oznakah na poti) ali Javorniška planina (na Wikipediji) ali planina Javornik (na zemljevidih) je prostrana planina na 1300 m nv sredi alpske planote Pokljuka.

Je izhodišče za Blejsko kočo na Lipanci in vrhove v okolici. Na planini je večje število pastirskih stanov. Nekaj jih je predelanih v vikende, nekaj pa je zapuščenih. Krave kmetov z vasi Gorjuše in Nomenj se prek poletja pasejo na planini. Pastir poleti tudi izdeluje sir, skuto in kislo mleko, ki ga postreže z žganci.

Pozimi pa je na planini urejena krožna proga za smučarski tek v dolžini 3 km, če je dovolj snega. Proga je krožno povezana z biatlonskim centrom Pokljuka. Običajno potegnejo progo po drugem sneženju.

Najlepše je sneženju .

Video krožnega teka od Rudnega polja na Zajavornik in nazaj do planine Konjščica in nazaj na Rudno polje.

Pri temperaturni inverziji megla vztraja do poldneva .

Zajavornik-Rudno polje-Konjščica, nova trasa

Total distance: 14.51 km
Total climbing: 902 m
Total descent: -927 m

Čez planino pelje tudi slovenska turno kolesarska pot (STKP).

2. marca, 202227. septembra, 2024

Rodica – gorska lepotica

Rodica je 1966 m visoka gorska lepotica v Spodnjih Bohinjskih gorah. Z vrha je lep pogled na Julijske Alpe in Škofjeloško in Cerkljansko hribovje. V zimskem času je zelo priljubljena med turnimi smučarji.

Dostop

Za naseljem Laški Rovt (table TNP) se v levo odcepi cesta, ki vodi proti izhodiščem na Rodico, planino Suho, Šijo, Vogel… in tabornemu prostoru Laški Rovt. Makadamska cesta kmalu preide v gozd kjer se vzpne taborniškega prostora, nato pa se še nekaj kilometrov razmeroma strmo vzpenja. Po nekaj manj kot 6,5 km vožnje po makadamu pridemo poleti do nekoliko večjega križišča, kjer se v desno odcepi cesta proti planini Storeča raven (izhodišče poti na Vogel). Tu nadaljujemo naravnost in po približno 50 m nadaljnje vožnje prispemo do levega ovinka, kjer je izhodišče poti proti planini Suhi. Parkiramo na primernem mestu ob cest. Pozimi pa ob prvem snegu parkiramo ali nadaljujemo po spluženi cesti.
Pozimi posebno priljubljen. dostop je iz Ski hotel Vogel – Rodica, cca 3 h, Ostali dostopi so še:

Ribčev Laz – Rodica (preko sedla Čez Suho) 4 h 15 min in
Ribčev Laz – Rodica (čez Lepo Suho) 4h

Turni smuk

Z avtom smo po spluženi zglajeni cesti pririnili 700 nm visoko. Nadaljevali smo na smučeh po zasneženi cesti. Ko smo zavili s ceste na pot je pa bilo puhca vedno več. Potegnjena je bila špura do Suhe . Le eno prečko v strmem delu je bilo lažje brez smuči. Na Suhi je malo pihalo, zato se nismo posončili. Nadaljevali smo peš skozi žleb, kjer je bil sredini pršič, na robu pa pomrznjen sneg. V konti na vrhu žleba je bila ledena skorja. Naslednji vzpon je trd sneg po katerem smo spet peš prišli v dolino pod Rodico. Najprej je bilo spet ledeno, potem pa nekaj napihanega snega, ki se je končal na sedlu med obema Rodicama. Na vrh Rodice smo odšli peš na derezah. Smučanje je bilo v redu. Najboljša je bila smuka skozi žleb in do Suhe ter skozi gozd po pršiču do ceste in še smuk do avta.

zaključek krapi z bohinjsko zaseko Pr’pristavc

20. februarja, 202221. februarja, 2022

Kačji rob

Kačji rob ni tako obiskan kot so pokljuški vrhovi. Čeprav je eden krajših turnosmučarskih ciljev na Pokljuki, pa ob dovolj visoki snežni odeji nudi odlično smuko v zavetju grebena na severni strani . Ker koristim brezplačne avtobusne ture v blejskem in bohinjskem kotu, je prvo ura in nato špura. Ura je bila ravno prav zgodnja, da sem še ujel Ažmija in Marjano, ki sta odhitela proti Debelm vrhu. Na smučišču pod Viševnikom so bile temperature že pomladanske in so omogočale lepo sončenje čisto do Kačjega roba ob lep potegnjeni špuri . Ta se je nadaljevala proti Viševniku, druga pa proti Srenjskemu prevalu. Sam pa sem odsmučal direktno pod greben in ob grebenu proti Kucmanovim kontam. Nižje in v gozdu pa so bile razmere slabše zaradi vse bolj južnega snega.

17. decembra, 202121. februarja, 2022

Vogel

Je 1923 m visok vrh nad smučarskim centrom Vogel v Spodnjih Bohinjskih gorah.. Vrhovi v okolici so : Orlove glave, Šija, Rodica, Debeli vrh, ki so tudi turno smučarsko zanimivi. Šija se nahaja nad zadnjo postajo Plato . Z vrha je lep pogled na sosednje vrhovev isti gorski verigi : Rodico, Šija in Vogel. Pod vrhovi pa so planina Zadnji Vogel, planina Suha, Konta, itd.

Šija je 1880 m visok razgledni vrh. Pozimi pa je v zelo dobrih razmerah tudi turno smučarski cilj.

Visoki Orlov rob

Je 1800 m visok vrh, ki se nahaja v neposredni bližini zgornje postaje sedežnice Šija. Z vrha, je v lepem vremenu lep razgled na Rodico, Šijo, Vogel, greben Špičja, Triglav in del Karavank

V zelo dobrih razmerah sem odsmučal čez rob proti Voglarskemu Skakavcu in pod njim na pisto. Nadaljeval sem mimo planine Zadnji Vogel v Žagarjev graben. Mraz in veter tudi čez opoldne nista popustila. Tako da je sneg ostal pomrznjen, rahla skorja pa ni ovirala smuke. Na strmih delih je bilo nekaj kratkih pomrznjenih plazov. Pred tem sem se še enkrat povzpel na Zavtar za en posnetek brez megle.

Zavtar

Zavtar je 1750 m visok vrh nad Kratkimi plazi. Z gondolo in sedežnico sem se zapeljal do Orlovih glav , odsmučal v Konto in se povzpel na Kratke plaze in od tu na prvi cilj, Zavtar. Odsmučal sem do planine Suha in oddrsal nazaj mimo Kratkega plaza do zgornje postaje Plato,. Sledil je lep spust po speglani progi mimo planine Zadnji vogel in po Žagarjevem grabnu do spodnje postaje. Žagar je bil uradno zaprt, proga pa je steptana, vendar je ne urejajo ( snežne kepe na progi). Spust in vse skupaj je bilo več kot je bila vredna karta.

12. decembra, 202113. decembra, 2021

Kačji rob

Je eden od grebenov Viševnika v smeri vzhod. Kačji rob poleti omogoča prehod skozi ruševje v visokogorski svet. Pozimi z visoko snežno odejo pa eden krajših turnosmučarskih ciljev na Pokljuki. V dobrih snežnih razmerah se turno smučarska gaz usmeri desno pred zadnjo strmino grape pod Zlatimi vodami v vedno redkejši macesnov gozd.

Tokrat se ni , tako da sem gazil nekaj deset metrov do uhojene gazi . V dobrih razmerah nas gaz pripelje na rob, ki nam ponuja lepe razglede na Mali in Veliki Selišnik, Debeli vrh, Mali Draški vrh, Mrežce in pokljuško planoto. Tokrat me je pripeljala pod rob, kjer so predhodniki obrnili. Sam sem nadaljeval nekaj deset metro višje do zadnje smreke, ki je še nudila nekaj zavetja. Z vrhnjega roba je veter odnesel sneg zato sem odsmučal malo nižje do roba s pogledom na omenjene vrhove. Vse nižje pa so bile razmere vse boljše in boljše.

Prenesite aplikacijo za vadbo za Android.

8. decembra, 202127. septembra, 2024

Viševnik, 2050m

Viševnik je gora v Julijskih Alpah in je del gorskega grebena med dolino Krme in Pokljuško planoto. Je priljubljen turno smučarski cilj, saj je hitro dostopen z Rudnega polja, 1347 m. Smuka je zahtevna zaradi nevarnosti plazov, posebno po sneženju. Z vrha se odpre lep razgled na Pokljuko in nekatere najvišje vrhove Julijskih Alp: Mali in Draški vrh , Rjavina, Triglav,

Wikipedija

Zadnje sneženje in veter sta prekrila nekaj starih sledi. Vendar na Viševniku novih smeri ni na pretek. Je pa bilo danes zatišje, tako da je na vrhu bilo možno sončenje. Zgornja ponavadi splazena strmina je še nedotaknjena in bo še nekaj časa. Po še nedotaknjenem pršiču sem smučal tik ob njej proti Konjščici in nato proti sedlu, kjer sem zavil na Plesišče. Okoli Plesišča sem malo poštamfal in skozi redke macesne in nato bolj goste smreke odsmučal proti spodnjemu smučišču. Od vrha do gozda se je prašilo na vse strani.

Prenesite aplikacijo za vadbo za Android.

8. maja, 202123. maja, 2021

Konjščica

Planina Konjščica se nahaja med Viševnikom in grebenom Slemena, katerega najvišji vrh je Ablanca. Najkrajši pristop s smučmi z Rudnega polja je čez Zlate vode in mimo Plesišča.

Na Rudnem polju so tekače na smučeh zamenjali turni smučarji. Če parkiraš avto tik opozorilni tabli pri odcepu se smuča od avta do avta. Tako sem nosil zaradi strmine in nekaj prehodov nekaj metrov smuči na ruzaku nazaj proti Plesišču. S Plesišča sem odsmučal proti Konjščici in nato v grapo, ki se je proti koncu zožila in ozelenela. Zgornje strmine so bile še snežno belo polikane. Povzpel sem se nazaj na Plesišče in odsmučal v smeri Rudnega polja. Višje je lepo pobeljeno in polikano, spodaj pa sneg že pobira inv gozdu pa je več iglic kot snega in tudi grapa je komaj še prevozna.