S kolesom po Dravskem polju: Zamušani-Pragersko

S kolesom po Dravskem polju je najbolj slikovito ob Dravi. Nadalje gre tura ob železniški progi Pragersko-Ormož, kjer pa je malo manj ovinkov. Tura je kombinacija več tur : dravske kolesarske poti Maribor-Ptuj, Stkp in kolesarjenja po dravskem polju. Cilj je bil tudi zadnji žig za Stkp v Gorišnici na Dominkovi domačiji.

Etapo Gorišnica- Maribor sem prevozil že pred korono v obratni smeri, ki pa sem jo zaključil v Zamušanih na želežnišiki postaji, ker sem lovil zadnji večerni vlak. To etapo sem prevozil skupaj z etapo 29 in 30.
Tudi predhodno etapo Planinski dom na Boču – Gorišnica se odpeljal že pred korono, ki pa sem jo zaključil v Moškanjcih na ŽP(brez žiga v Gorišnici), ker sem lovil vlak.

Total distance: 36.76 km
Total climbing: 83 m
Total descent: -47 m

Iz ŽP Zamušani sem odkolesaril po malo prometni asfaltni cesti v Gorišnico in nato v v smeri Moškanjcev do Dominkove domačije in žigosal STKP dnevnik.

Nato sem nadaljeval po lepi kolesarski stezi s karakimi prekinitvami čez Borovce do Ptuja in Ptujskega jezera.

V Ptuju sem pri gostilni Ribič zavil na most čez Dravo in odkolesaril čez Zgornjo Hajdino po Mariborski cesti do Kidričevega. Manj prometno bi bilo čez Spodnjo Hajdino.

Od Kidričevega naprej sem v glavnem kolesaril ob železnici najprej po Kopališki cesti , nato čez Strniše in Cirkovce do Pragarskega direktno na postajo.


Tako je bila dodatna etapa skratkim kolesarjenjem ob Ptujskem jezeru in Dravi in po dravskem polju še pika na “i” za zaključek STKP.

Skupaj s kolesom sem potoval z vlakom vse od Lesc do Zamušanov relativno hitro: od 7h30 do 11h30. Pri tem pa je bilo potrebno 3 krat prestopiti: Ljubljana, Zidani most in Pragersko.

Večji problem je potovanje s kolesom v obratni smeri v popoldanskih ali večernih urah, ker ni prostora za kolesa na vlaku (intercity ). Zato sem imel še kolesarsko torbo s seboj. Ampak ni bila potrebna, ker so intercity garnituro “pendolino” (Mb-Lj.) zamenjali s “Štadlerjevo”, ki ima prostora za 6 do 10 koles.

S kolesom v kraljestvu kralja Matjaža

Dom na Peci (1685 m) v kraljestvu kralja Matjaža daje občutek pravega gorskega kolesarjenja. Visokogorski gozd in svež gorski zrak dajeta dovolj moči za premagovanje tako kratkih strmin kot dolgih položnih klancev. Dom na Peci je poleg Poštarskega doma na Vršiču (1888 m) drugi najvišji cilj na STKP.

Podpeca – Dom na Peci

Iz Podpece smo se dokaj hitro povzpeli do koče na Pikovem. Ob koči pa se nahaja še cerkev sv. Helene in kapelica.

Vzpon proti Domu na Peci se prične z vzponom po ozki makadamski cesti proti kmetiji Pik pod Pikovim vrhom. Nato pa sledi steza proti severu do makadamske ceste kjer se prične dolg vzpon proti Domu na Peci. Pot vodi po gozdovih Pece, preko križišča imenovanega Vrh šteng, posebej zanimiv pa je del skozi skalnato/peščeni podor.

Podpeca-dom na Peci

Vzpon do avtomobilskega obračališča Jakobovo je zmerno strm. Od obračališča proti Domu na Peci pa se makadamska cesta spremeni v gozdno vlako, ki ni vzdrževana in težko prevozna. Kolesarjenje je v tem delu težavno in je lažje vleči ali porivati kolo. Od parkirišča zavijete desno in nadaljujete po vlaki, ki je tudi planinska pot. Planinska pot se nato nadaljuje naravnost, mi pa zavijemo strmo levo po kolovozni razjedeni poti.

Total distance: 17.13 km
Total climbing: 1333 m
Total descent: -231 m

Dom na Peci – planinski dom Pri Kumru – Črna

Od doma do ceste smo se spustili po planinski poti, kjer smo večji del šli ob kolesu. Od Doma na Peci se STKP spusti v dolino Tople. Sedaj je Topla čudovita, slikovito gorska dolinica polna prelepih kmetij. Pred letom 1970 pa je bila ta dolinica znana po rudniku svinca in cinka, kjer so na leto izkopali do 17000 ton rude.

Rudnik Topla

Cesta po dolini Tople je v prvem delu asfaltirana in precej strma, po kakšnih 5 km, pa asfalt zamenja makadam. Peljemo se mimo rudnika Topla in plezališča Burjakove stene . Cesta se vzpenja do sedla (1415m) pod Šoparjevim vrhom .

Dom na Peci-planinski dom pri Kumru-Črna

Na sedlu se cesta spusti v dolino Koprivne. Po krajšem spustu se STKP priključi na cesto, ki vodi iz doline proti planini Luže, kjer je tudi prehod v sosednjo Avstrijo. V tem delu gre STKP po skrajnem robu Slovenije. Na koncu se vzpnemo po strmem makadamu do planinskega doma pri Kumru, kjer si naberemo moči in posladkamo s kvočevimi nudelni. Od Kumra je sledil še dolg spust v Črno.

Total distance: 41.75 km
Total climbing: 872 m
Total descent: -1977 m

Camino de Santiago s kolesom – Camino del Norte

Če iščete izziv na Camino de Santiago, izberite Camino del Norte. Čeprav poteka vzdolž severne obale Španije, ni le sprehod po plaži ali kolesarjenje od plaže do plaže. Imeli boste intenzivno kolesarjenje, ko se boste vzpenjali in spuščali čez gore, hribe in skozi eukaliptusove gozdove. Včasih se boste spustili do same obale in se lahko osvežili ali vsaj namočili noge v morju. Pri tem boste obiskali province: Baskija, Kantabrija, Asturia in Galicija. Ker sem tudi sam izbral izziv, bo zaključek lanskega ( dejansko začetek ) Camino Frances na vrsti kasneje.

Tudi vreme je na Camino del Norte zaradi vpliva atlantika zmernejše. Glede na bližino obale lahko pričakujte več deževnih dni. V Galiciji pa so padavine  pogoste skozi vse leto, zlasti pa v jesenskih in zimskih mesecih. 

Camino del Norte ni   najbolj priporočljiva pot za kolesarje, ki nimajo kolesarskih izkušenj. Je druga najtežja pot (prva je seveda Camino Frances) in je sestavljena iz različnih gorskih etap.  Zato je nujno imeti gorsko kolo. Če pa imate namen vrteti pedala samo po “carretera” obloženi s potovalnimi torbami ali brez, pa je cestno kolo prava izbira.

Priporočljive dolžine etap za kolo so od 40 do 70 km. Camino  del Norte  lahko s kolesom opravite v 15 dneh, če ste v dobri formi in ste predhodno trenirali. Od Irún  ( ob  Francoski meji ) do Santiago de Compostela je skupaj 833 km.  Ne  zamenjati z Iruña ( tudi Iruñea ), kar je po baskovsko Pamplona z Iruñ. (baskovsko Irun)

Za moje kolesarjenje sem imel na voljo 8 dni in zato sem dolžino poti skrajšal na 430 km.