Pokljuka – Srenjski in Studorski preval – turna smuka

Krožna pot: Srenjski preval, Studorski preval, Konjščica, Rudno polje

Izhodišče: Pokljuka, Rudno polje (1347 m)

Skoraj idealne razmere tudi v visokogorju in redki obiskovalci je bilo značilno za današnji dan. Edini veter, ki je zapihal, je bil zaradi helikopterja SV, ki je na kratko pristal na Rudnem polju. Z vlečnico je šlo hitro do 1600m, nato pa sta toplo sonce in visokogorski svet upočasnila življenje. Čez Kačji rob in po dolini je bila trda skorja, nato pa na prevalu spet mehka snežna odeja. Na vzponu so prav prišli srenači. Odsmučal sem po desni “grapi” zgoraj po že odpuščeni skorji, spodaj pa snežnem tepihu do Jezerc.

Od Jezerc sem se povzpel na Studorski preval. Snega na prevalu ni veliko, posebno ne vrhovih. Na prevalu sem se malo razgledal še na drugo stran in po dobro pometenem snežnem tepihu odsmučal do Jezerc in naprej do planine Konjščica. Na planini sem spet zapregel pse in se usmeril proti Rudnemu polju. Na tekaški progi tek s turnimi smučmi ni tako hiter kot vijuganje po strmini, zato sem zavil na Plesišče. Turni par pred menoj je že potegnil špuro in od mojih predhodnih turnih smukov je bila smer in težavnost vzpona lahka. Odsmučal sem najprej po prisojni strani na sedlo in nato po še odjenanem snegu skozi macesnov gozd. Tudi po “grapi” je bila smuka odlična, ker ni nobenih lukenj od lukjačev. Na smučišču pa je bilo še nekaj neratrakiraane piste do spusta po tekaški progi.

Srenjski preval

Studorski preval, Konjščica, Plesišče

Total distance: 11.81 km
Total climbing: 1336 m
Total descent: -1355 m

Trnovska planota in trnovski maraton

 Trnovska planota ali Trnovski gozd je kraška planota, ki predstavlja skrajni mejni severozahodni del Krasa. Trnovski gozd je prepleten z lepo urejenimi gozdnimi potmi, idealnimi za kolesarjenje v poletnih dneh. V zimskih dneh pa nudi obilo zimskega veselja. Divjino teh krajav, še posebno pozimi je opisovl že idrijski zdravnik Baltazar Hacquet. Kotanje, ki jim domačini pravijo kotlji, so bile vse leto napolnjene s snegom. Jame ledenice so ena izmed posebnosti Trnovskega gozda. Najbolj znana je Velika ledena jama v Paradani, nedaleč stran od Smrekove drage. Led so sprva nabirali za lastno uporabo, ob koncu 19. stoletja pa so ga začeli načrtno lomiti in voziti v Gorico in Trst. (2). Pozimi, ko je zapadlo veliko snega, so ljudje za lažje gibanje uporabljali krplje. Leta 1888 so iz Norveške na Goro prišle prve smuči. »Snežke« so pri svojem delu hitro prevzeli lovci in gozdarji. Leta 1895 so organizirali smučarsko tekmovanje, prvo v Srednji Evropi. Ta letnica pomeni tudi začetek športnega smučanja na Slovenskem. (2)

Trnovski maratron

Začetki trnovskega maratona segajo v leto 1974. Za 2 . trnovski maraton obstaja plakat v digitalni knjižnici. Ob 3. trnovskem maratonu l. 1976 pa je bil posnet tudi film za promocijo naslednjega maratona.

19. Trnovski maratron 2023

2) Matija Turk : Gora in Trnovski gozd

Total distance: 22.15 km
Total climbing: 814 m
Total descent: -827 m

Javorniška planina – planina Zajavornik

Planina Zajavornik (po oznakah na poti) ali Javorniška planina (na Wikipediji) ali planina Javornik (na zemljevidih) je prostrana planina na 1300 m nv sredi alpske planote Pokljuka.

Je izhodišče za Blejsko kočo na Lipanci in vrhove v okolici. Na planini je večje število pastirskih stanov. Nekaj jih je predelanih v vikende, nekaj pa je zapuščenih. Krave kmetov z vasi Gorjuše in Nomenj se prek poletja pasejo na planini. Pastir poleti tudi izdeluje sir, skuto in kislo mleko, ki ga postreže z žganci.

Pozimi pa je na planini urejena krožna proga za smučarski tek v dolžini 3 km, če je dovolj snega. Proga je krožno povezana z biatlonskim centrom Pokljuka. Običajno potegnejo progo po drugem sneženju.

Najlepše je sneženju .

Video krožnega teka od Rudnega polja na Zajavornik in nazaj do planine Konjščica in nazaj na Rudno polje.

Pri temperaturni inverziji megla vztraja do poldneva .

Zajavornik-Rudno polje-Konjščica, nova trasa
Total distance: 14.51 km
Total climbing: 902 m
Total descent: -927 m

Čez planino pelje tudi slovenska turno kolesarska pot (STKP).

Bloke , Bloška planota in bloški teki

Bloška planota ali na kratko Bloke je na skrajnem robu Notranjske med Cerkniškim poljem in Loško ter Ribniško dolino. Bloke so najbolj prepoznane po bloškem smučarju in jih lahko imenujemo za zibelko smučanja v srednji Evropi. O bloškem smučarju je pisal Janez Vajkard Valvasor v Slava vojvodine Kranjske. Bloke so poznane še po Krpanovi poti, Bloškem jezeru in bogati dediščini.

Kdo je tebe, Praslovan, smučati učil?

Bloški teki

Športno društvo Bloke Nova vas organizira vsako prvo nedeljo v februarju tradicionalne Bloške teke. Bloški teki imajo bogato tradicijo, saj jih organizirajo že od leta 1975 ( na njihovi spletni strani od 1980) .

Bloški teki 2023

Po 6 letih so letos organizirali tek na 7 in 20 km. Proga za klasiko je bila poledenela, za drsalni korak pa zratrakirana , ozka in malo groba ( grobo zrnat sneg). Tek na 20 km šteje za pokal SLOVENSKI maraton. Z Urošem sva sva se jih udeležila spet po daljšem premoru. Jaz po približno 13 letnem premoru.

Fotogalerija

Bloški teki 2010