Pokljuka – Srenjski in Studorski preval

Krožna pot: Srenjski preval, Studorski preval, Konjščica, Rudno polje

Izhodišče: Pokljuka, Rudno polje (1347 m)

Skoraj idealne razmere tudi v visokogorju in redki obiskovalci je bilo značilno za današnji dan. Edini veter, ki je zapihal, je bil zaradi helikopterja SV, ki je na kratko pristal na Rudnem polju. Z vlečnico je šlo hitro do 1600m, nato pa sta toplo sonce in visokogorski svet upočasnila življenje. Čez Kačji rob in po dolini je bila trda skorja, nato pa na prevalu spet mehka snežna odeja. Na vzponu so prav prišli srenači. Odsmučal sem po desni “grapi” zgoraj po že odpuščeni skorji, spodaj pa snežnem tepihu do Jezerc.

Od Jezerc sem se povzpel na Studorski preval. Snega na prevalu ni veliko, posebno ne vrhovih. Na prevalu sem se malo razgledal še na drugo stran in po dobro pometenem snežnem tepihu odsmučal do Jezerc in naprej do planine Konjščica. Na planini sem spet zapregel pse in se usmeril proti Rudnemu polju. Na tekaški progi tek s turnimi smučmi ni tako hiter kot vijuganje po strmini, zato sem zavil na Plesišče. Turni par pred menoj je že potegnil špuro in od mojih predhodnih turnih smukov je bila smer in težavnost vzpona lahka. Odsmučal sem najprej po prisojni strani na sedlo in nato po še odjenanem snegu skozi macesnov gozd. Tudi po “grapi” je bila smuka odlična, ker ni nobenih lukenj od lukjačev. Na smučišču pa je bilo še nekaj neratrakiraane piste do spusta po tekaški progi.

Srenjski preval

Studorski preval, Konjščica, Plesišče

Total distance: 11.81 km
Total climbing: 1336 m
Total descent: -1355 m

Javorniška planina – planina Zajavornik

Planina Zajavornik (po oznakah na poti) ali Javorniška planina (na Wikipediji) ali planina Javornik (na zemljevidih) je prostrana planina na 1300 m nv sredi alpske planote Pokljuka.

Je izhodišče za Blejsko kočo na Lipanci in vrhove v okolici. Na planini je večje število pastirskih stanov. Nekaj jih je predelanih v vikende, nekaj pa je zapuščenih. Krave kmetov z vasi Gorjuše in Nomenj se prek poletja pasejo na planini. Pastir poleti tudi izdeluje sir, skuto in kislo mleko, ki ga postreže z žganci.

Pozimi pa je na planini urejena krožna proga za smučarski tek v dolžini 3 km, če je dovolj snega. Proga je krožno povezana z biatlonskim centrom Pokljuka. Običajno potegnejo progo po drugem sneženju.

Najlepše je sneženju .

Video krožnega teka od Rudnega polja na Zajavornik in nazaj do planine Konjščica in nazaj na Rudno polje.

Pri temperaturni inverziji megla vztraja do poldneva .

Zajavornik-Rudno polje-Konjščica, nova trasa
Total distance: 14.51 km
Total climbing: 902 m
Total descent: -927 m

Čez planino pelje tudi slovenska turno kolesarska pot (STKP).

Kačji rob

Kačji rob ni tako obiskan kot so pokljuški vrhovi. Čeprav je eden krajših turnosmučarskih ciljev na Pokljuki, pa ob dovolj visoki snežni odeji nudi odlično smuko v zavetju grebena na severni strani . Ker koristim brezplačne avtobusne ture v blejskem in bohinjskem kotu, je prvo ura in nato špura. Ura je bila ravno prav zgodnja, da sem še ujel Ažmija in Marjano, ki sta odhitela proti Debelm vrhu. Na smučišču pod Viševnikom so bile temperature že pomladanske in so omogočale lepo sončenje čisto do Kačjega roba ob lep potegnjeni špuri . Ta se je nadaljevala proti Viševniku, druga pa proti Srenjskemu prevalu. Sam pa sem odsmučal direktno pod greben in ob grebenu proti Kucmanovim kontam. Nižje in v gozdu pa so bile razmere slabše zaradi vse bolj južnega snega.

Kačji rob

Je eden od grebenov Viševnika v smeri vzhod. Kačji rob poleti omogoča prehod skozi ruševje v visokogorski svet. Pozimi z visoko snežno odejo pa eden krajših turnosmučarskih ciljev na Pokljuki. V dobrih snežnih razmerah se turno smučarska gaz usmeri desno pred zadnjo strmino grape pod Zlatimi vodami v vedno redkejši macesnov gozd.

hdr

Tokrat se ni , tako da sem gazil nekaj deset metrov do uhojene gazi . V dobrih razmerah nas gaz pripelje na rob, ki nam ponuja lepe razglede na Mali in Veliki Selišnik, Debeli vrh, Mali Draški vrh, Mrežce in pokljuško planoto. Tokrat me je pripeljala pod rob, kjer so predhodniki obrnili. Sam sem nadaljeval nekaj deset metro višje do zadnje smreke, ki je še nudila nekaj zavetja. Z vrhnjega roba je veter odnesel sneg zato sem odsmučal malo nižje do roba s pogledom na omenjene vrhove. Vse nižje pa so bile razmere vse boljše in boljše.

Prenesite aplikacijo za vadbo za Android.

Viševnik, 2050m

Viševnik je gora v Julijskih Alpah in je del gorskega grebena med dolino Krme in Pokljuško planoto. Je priljubljen turno smučarski cilj, saj je hitro dostopen z Rudnega polja, 1347 m. Smuka je zahtevna zaradi nevarnosti plazov, posebno po sneženju.  Z vrha se odpre lep razgled na Pokljuko in nekatere najvišje vrhove Julijskih Alp: Mali in Draški vrh , Rjavina, Triglav,

Wikipedija

Zadnje sneženje in veter sta prekrila nekaj starih sledi. Vendar na Viševniku novih smeri ni na pretek. Je pa bilo danes zatišje, tako da je na vrhu bilo možno sončenje. Zgornja ponavadi splazena strmina je še nedotaknjena in bo še nekaj časa. Po še nedotaknjenem pršiču sem smučal tik ob njej proti Konjščici in nato proti sedlu, kjer sem zavil na Plesišče. Okoli Plesišča sem malo poštamfal in skozi redke macesne in nato bolj goste smreke odsmučal proti spodnjemu smučišču. Od vrha do gozda se je prašilo na vse strani.

Prenesite aplikacijo za vadbo za Android.

Konjščica

Planina Konjščica se nahaja med Viševnikom in grebenom Slemena, katerega najvišji vrh je Ablanca. Najkrajši pristop s smučmi z Rudnega polja je čez Zlate vode in mimo Plesišča.

Na Rudnem polju so tekače na smučeh zamenjali turni smučarji. Če parkiraš avto tik opozorilni tabli pri odcepu se smuča od avta do avta. Tako sem nosil zaradi strmine in nekaj prehodov nekaj metrov smuči na ruzaku nazaj proti Plesišču. S Plesišča sem odsmučal proti Konjščici in nato v grapo, ki se je proti koncu zožila in ozelenela. Zgornje strmine so bile še snežno belo polikane. Povzpel sem se nazaj na Plesišče in odsmučal v smeri Rudnega polja. Višje je lepo pobeljeno in polikano, spodaj pa sneg že pobira inv gozdu pa je več iglic kot snega in tudi grapa je komaj še prevozna.

Debeli vrh (1962 m )

Z Rudnega polja in čez Krucmanove konte do vznožja vodi gozdna cesta, ki je že dobro presmučana. Čeprav so to precej samotni kraji med Viševnikom in Mrežcami, pa je Debeli vrh verjetno eden najpopularnejših zimskih ciljev v slovenskem visokogorju nasploh. Tako kot pristop, je tudi celotna tura je razgibana in ponuja z vrha izjemne razglede na Viševnik, Draška vrhova in gore onstran doline Krme s Triglavom na sredi. Iz turnosmučarskega vidika je izlet nekoliko bolj ‘potujoč’, saj se v smeri Krucmanovih kont “potuje” po gozdni cesti , ki so v zimskem času večji del spremenijo v tekaške steze. Vendar pri spustu z Debelega vrha smučarskih užitkov ne manjka, posebno v zgornjem delu, kjer se še najde pršič, tako kot v spodnjem, kjer ne manjka hitrega vijuganja med smrekami. Smučal sem pod Selišnikoma in se tako izognil rodeu po smeri pristopa.

Kačji rob

Je eden od stranskih grebenov Viševnika.  Kačji rob je poleti viden prehod v visokogorski svet. Pozimi z visoko snežno odejo je eden krajših turnosmučarskih ciljev na Pokljuki. V dobrih snežnih razmerah se turno smučarska gaz usmeri desno pred zadnjo strmino grape pod Zlatimi vodami v vedno redkejši macesnov gozd. V dolgih zavojih nas pripelje na rob., ki nam pouja lepe razglede na Mali in Veliki selišnik, Debeli vrh, mali draški vrh, Mrežce in pokljuško planoto.

To je bila zadnja korona tura . Na robu je bilo skorja, ki se ni predirala, nižje pa se je vedno bolj prašilo. Odsmučal sem v vzhodni in nato jugovzhodni smeri. Čez poseko je bil dober trening na grbinah in čez gozd hitro vijuganje. Na smučišču pa je bil že zratrakiran en pas.

Plesišče

Plesišče je 1790 m visok vrh, ki se nahaja jugovzhodno od Viševnika. Z vrha je lep razgled na Pokljuko, Spodnje Bohinjske gore, Ablanco, Tosc, Veliki Draški vrh, Triglav, Viševnik ter ostale vrhove nad Pokljuko.

Z rudnega poja se usmerimo proti smučišču nato pa se vzpenjmo ob robu smučarske proge. nadaljujemo po smučišču druge bolj strme smučarske proge. Tudi druga vlečnica se kmalu konča, mi pa nadaljujemo po poti, ki preide v manjšo razmeroma strmo grapo. Proti vrhu grapice se pot razmeroma strmo vzpne, nato pa se nenadoma položi in nas mimo opuščene lovske opazovalnice pripelje na razpotje. Nadaljujemo naravnost v smeri Viševnika (desno Lipanca in Viševnik čez Kačji rob) po bolj strmi poti, ki nas po nekaj minutah nadaljnje hoje pripelje na manjše sedelce, s katerega se nam odpre lep razgled na Spodnje Bohinjske gore.
Na sedelcu zapustimo markirano pot, ki vodi na Viševnik in vzpon nadaljujemo levo po stezi, ki nas najprej pripelje na predvrh Plesišča, sledimo vse do omenjenega vrha

Ples se po vsakem sneženju začne že zgodaj, vendar ostane še dovolj nedotaknjenih skokov in zavojev za previdne. Zgoraj na položni strmini redki macesni in spodaj smrekov gozd zmanjšajo snežne napetosti in tveganje za za plaz. Sem se pa izognil strmini proti Konjščici in smučal na drugi strani grebena. Nižje v gozdu pa je sveži sneg samo prekril stare vijuge.

Plesišče 2023

Na Zatrniku je bila že megla in skorjast sneg, medtem ko je na Rudnem polju sijalo sonce. Bila je lepa krožna tura čez smučišče na Plesišče in po pršiču v gozdu nazaj na spodnje smučišče v smeri Rudnega polja. Na Plesišču in višje je poplesaval veter, medtem ko je v zavetrju še grelo popoldansko sonce. Opozorila me je redarka na smučišču ( vojakinja ), da je vzpon v smeri Viševnika možen samo po levi strani vlečnice.

Galetovec

Galetovec je neizrazit razglednik na pokljukški, planoti privlačen zaradi svoje 500 m visoke prepadne stene in razgledov na venec Bohinjskih gora, Bohinjsko Belo in blejsko jezero ali nasproti štrlečo steno Babjiga zoba do Karavank in Kamniških alp.

Dostopen ja tako iz Pokljuke kot iz blejske strani. Pozimi je najprimernejši dostop iv Bozinjske bele z izhodiščem pri železniški postaji, kjer parkiramo in se usmerimo šroti vojašnici. Sledimo smernim tablam za Galetovec najprej po asfaltirani nato pa po gozdni cesti..

To je bila ogledna ture, saj razgledov zaradi megle ni bilo. Malo pred Zajamo se je zaprlo in začel je pršiti droben sneg.
Za smučanje je najbolj primeren dostop z Bohinjske Bele preko planine Zajame tako zaradi lahkega in položnega vzpona kot zaradi smuke po strmi flanki skozi gozd, ki omogoča v mehkem snegu visoke skoke pri zavoju .