Mrežce

Ker so pobočja na Lipanci precej zložna so dostopna in razmeroma varna tudi v zimskih razmerah.  Zato so Mrežce pozimi cilj mnogih pohodnikov in turnih smučarjev. Žal so pohodniki večinoma brez krplej in ponavadi zluknjajo smučino turnh smučarjev.

Mrežce nudijo v lepem vremenu lep razgled na okoliške vrhove (Mali in Veliki Draški vrh, Viševnik). Pozimi pa omogočajo posebno v svežem snegu lep turni smuk v smeri Rudnega polja ali še vzpon na Debeli vrh in V. Selišnik .

Letos je do parkirišča mogoče samo peš ali s smučmi z glavne ceste čez planino Zajavornik (najkrajša), Rudnega Polja ali Mrzlega studenca. Mimo parkirišča na pl. Zajavornik se usmerimo na peš pot proti Blejski koči. Pot višje preči gozdno cesto, nato se nam kmalu z leve strani priključi pot od spomenika NOB (Pri Rupah). Poleti široka pot, ki ves čas poteka v objemu smrekovih gozdov je pozimi ozka gaz in na mestih zvožena od smučarjev. Nadaljujemo mimo naslednjega razpotja, kjer nadaljujemo levo v smeri Lipance (desno Medvedova konta). Pot nas v nekaj minutah pripelje do pašne planine Lipanca. Tu pot zavije desno nakar sledi prečenje pobočja za katerim pridemo do pastirske in planinske koče na planini Lipanca.
Od koče nadaljujemo levo v smeri Viševnika in Mrežc po poti s katere se že kmalu levo navzdol odcepi pot proti Rudnemu polju. Nadaljujemo naravnost po poti, ki nas s krajšimi vzponi pripelje mimo razpotja za Viševnik, kjer nadaljujemo desno v smeri Mrežc Pot se naprej strmo vzpenja skozi vse bolj redek gozd dokler strmina ne popusti in se nam začnejo odpirati razgledi na sosednje vrhove Julijcev. V nekaj minutah položnega vzpenjanja dospemo na razgleden vrh Mrežc

Hotunski vrh

Na zahodu nič novega, razen da je z vsakim dnem več snega. Napoved je bila delno oblačno, na zahodu pa delno sončno. Po jutranji razjasnitvi so temperature padle in temu primerno tudi temperatura snega. Čista prašinina. Najbližji vrh je bi Hotunjc, kjer se na vrhu odpre lep pogled na jezero. Ujel sem še jutranjo modrino in sveže snežne kristale lesketajoče se v jutranjem soncu. Najlažji dostop je od gostilne Zatrnik po letni poti. Novi sneg je prekril stare brazde in razen pod nekdanjo vlečnico je bilo že vse zorano.

Po deževnem veselem decembru je januarja 2023 zasnežilo Slovenijo. Zapadlo od več kot meter snega na Notranjskem (Javornik) do pol metra na Gorenjske. Tako so bili nižji gorenjski hribi varnješi za turno smuko.

Z brezplačnim avtobusom, ki vozi za vikend vozi na Pokljuko in nazaj na Bled sem se zapeljal na Zatrnik in ponovil včerajšno turorazen spodnji del, kjer sem smučal proti “Jagru”.

Hotunjski vrh

Hotunjski vrh je 1107 metrov visok razgleden vrh, ki se nahaja nad Zatrnikom. Nanj vodita poti iz Zatrnika in iz Poljščice (Zatrata ) pri Zg. Gorjah. Z vrha, kjer je klop se odpre lep razgled proti Triglavu, goram nad Pokljuko, Bledu in Blejskemu jezeru.

Pokljuška soteska

Pokljuška soteska navduši s strmimi stenami, naravnimi mostovi, luknjami, jamami, tesnimi prehodi, do 40 metrov visokimi stenami, spomladi z bujnim gozdom, in jeseni po dežju s skritimi slapovi. Sama soteska je dolga 2 kilometra in v najslikovitejšem delu globoka 40 metrov. V apnenčasto kamnino jo je pred približno 10.000 leti vrezala iz pokljuških ledenikov odtekajoča voda, pritok Radovne. Kasneje se je voda umaknila in nastala je največja fosilna soteska v Sloveniji.
Po celotni Pokljuški soteski so na gosto posejane naravne znamenitosti. Stranska soteska, ki le v dežju navdušuje z 22 metrov visokim slapom, Pokljuška luknja, veliki naravni most ter zaokrožene ravnice, ki jim domačini pravijo »vrtci«.

Iz parkirišča na katerem stoji informativna tabla se usmerimo ob suhi hudourniški strugi navzgor in kmalu smo med vedno višjimi stenami. Na prvem razcepu, ki levo vodi v ‘zaprto dolino’, kjer nas ob večjem deževju preseneti skriti slap. Mi nadaljujemo naravnost navzgor in pridemo do označenega razpotja. Desno se nahaja zanimiva Pokljuška luknja (velika skalna votlina z udrtim stropom), skozi katero se vrnemo, če se odločimo za krožno pot. Nadaljujemo levo proti galerijam.

Sprehodimo se mimo visokega naravnega mostu in pridemo do ravnice, “vrtca”, kjer so že leta 1930 uredili turistično pot in preko stene speljali leseno galerijo ( galerija kraljeviča Andreja). Povzpnemo se na galerijo in skozi tesen prehod pridemo v zgornji del Pokljuške soteske.

Pot skozi najožjo tesen je posebno doživetje, saj nas vodi do najlepšega vrtca in malega naravnega mosta. Nad galerijami vodi steza preko partizanskega prelaza, edinega prečnega prehoda čez globoko sotesko. Kljub temu, da je soteska pretežno kamnita, pa po dnu in skalnih stenah raste raznoliko rastlinje, vse od praproti do gozdnih in gorskih cvetlic.

Galetovec

Pokljuška planota zaključi na jugovzhodu z razglednim vrhom nad vasico Obrne in mogočna vzhodna stena, Ilova peč, ki se navpično spušča jugovzhodno na robu Pokljuke. Njena stena močno izstopa nad dolino Soteske in Save Bohinjke. Vrh je izjemen razglednik s pogledom na srednje savsko dolino z jezerom, na gorenjsko ravan s Karavankami in Kamniško Savinjskimi Alpami v ozadju.

Na razgledišče Galetovca (1259 m) vodijo številne označene poti. Midva sva jo ubrala po najbližji in zahodni poti z vasi Gorjuše (1000 m) mimo planine Ilo., za kar sva rabila 1h zmerne hoje. S ceste Gorjuše Mrzli studenec nas tabla usmeri za Galetovec

Ostale poti so še iz Bohinju preko planine za Jamo (1010 m), ali planine Ilo (1255 m), južno pod gozdnim vrhom Ilovec (1305 m), severno nad Kranjsko dolino (1100 m), dostop tudi severneje in vzhodno pod gozdnim vrhom Pleša (1331 m), z Belske planine (1237 m) . Daljši dostopi so iz Boh. bele mimo Slamnikov ali tudi z Bleda.

Debeli vrh

This image has an empty alt attribute; its file name is en.png

Debeli vrh (1959m po karti) je vrh nad kotanjasto planoto Razor nad planoto Pokljuka.

Najboljša obramba pred COVID-19 je napad. Če je to na domačem terenu, polnem belih kristalov obsijanih s sončnimi žarki in še posebno z UV žarki, je učinek še večji. Do sedaj je bila učinkovita.

Po GPS statusu (vrh 1972m, na cesti 1530) je 430 vm smuka. Ideja je bila nespremenjena glede na prejšne dni: od pl. Zajavornik na Blejsko kočo , od tu do Mrežc in prečenje proti Debelemu vrhu in vzpon na vrh, nato smuk po smetanci v grapo in skozi gozd do ceste na Rudno polje (RP). Držal sem se bolj desno in nekaj bližje RP kot ponavadi prismučal na cesto. Je pa treba več izogibanja kotanjam, da ni nepotrebnega štamfanja.
Po cesti je bilo še 14 min poganjanja z rokami in 8 min spusta na RP. Sneg na cesti odjuga že pobira in tudi na prehodih v grapi.

Vrh med vrhom Razorja in Mrežcam

GPS status je kazal višino 1913m, čeprav je nižji od vrha razorja (1833m). Razmere so bile podobne včerajšnim, samo, da je bilo še uro kasneje. Na mrežcah sem prečil proti vrhu. Z vrha sem smučal direktno v grapo , kjer sem se proti koncu držal bolj levo, ker desno ni videti smučljivo.

Mrežce

This image has an empty alt attribute; its file name is en.png

Mrežce je 1965 m visok vrh (bolj planota) poleg Lipanskega vrha. Snega je bilo dovolj in ko sem štartal ob 11h30 je bil že južen. Bilo je že nekaj avtov na parkirišču za pl. Zajavornik. Vendar prometa na dobro spluženi cesti ni bilo. Opozorilo GRS, da se aktivnosti v gorah prestavijo je pripomoglo k temu.
Pot je spodaj mestoma ledena, zgoraj pa luknjasta od pešcev.
Sneg je bil skorjast z ojuženim zgornjim putrom. Odločitev je bila, da smučam proti Rudnem polju, kjer so me čakale tekaške smuči za povratek na pl. Zajavornik do avta. Odločitev je bila prava, saj je proti Lipanci že vse presmučano. Proti Rudnemu polju pa je bilo samo par smučin. Tudi cesta je še prehodna s smučmi. Sledilo je uživanje na terasi zaprtega hotela ob pivu iz dostave. Nato je sledil še tek na smučeh do pl. Zajavornik.