Pokljuška soteska navduši s strmimi stenami, naravnimi mostovi, luknjami, jamami, tesnimi prehodi, do 40 metrov visokimi stenami, spomladi z bujnim gozdom, in jeseni po dežju s skritimi slapovi. Sama soteska je dolga 2 kilometra in v najslikovitejšem delu globoka 40 metrov. V apnenčasto kamnino jo je pred približno 10.000 leti vrezala iz pokljuških ledenikov odtekajoča voda, pritok Radovne. Kasneje se je voda umaknila in nastala je največja fosilna soteska v Sloveniji.
Po celotni Pokljuški soteski so na gosto posejane naravne znamenitosti. Stranska soteska, ki le v dežju navdušuje z 22 metrov visokim slapom, Pokljuška luknja, veliki naravni most ter zaokrožene ravnice, ki jim domačini pravijo »vrtci«.
Iz parkirišča na katerem stoji informativna tabla se usmerimo ob suhi hudourniški strugi navzgor in kmalu smo med vedno višjimi stenami. Na prvem razcepu, ki levo vodi v ‘zaprto dolino’, kjer nas ob večjem deževju preseneti skriti slap. Mi nadaljujemo naravnost navzgor in pridemo do označenega razpotja. Desno se nahaja zanimiva Pokljuška luknja (velika skalna votlina z udrtim stropom), skozi katero se vrnemo, če se odločimo za krožno pot. Nadaljujemo levo proti galerijam.
Sprehodimo se mimo visokega naravnega mostu in pridemo do ravnice, “vrtca”, kjer so že leta 1930 uredili turistično pot in preko stene speljali leseno galerijo ( galerija kraljeviča Andreja). Povzpnemo se na galerijo in skozi tesen prehod pridemo v zgornji del Pokljuške soteske.
Pot skozi najožjo tesen je posebno doživetje, saj nas vodi do najlepšega vrtca in malega naravnega mosta. Nad galerijami vodi steza preko partizanskega prelaza, edinega prečnega prehoda čez globoko sotesko. Kljub temu, da je soteska pretežno kamnita, pa po dnu in skalnih stenah raste raznoliko rastlinje, vse od praproti do gozdnih in gorskih cvetlic.