Turni smuk Vrh Dlani 

Turni smuk Vrh Dlani ni posebno priljubljeno izhodišče za turne smučarje, čeprav omogoča 3km spusta pri 530 m višiske razlike ob samo ~50 vm vzpona.

V grebenu Spodnjih Bohinjskih gora med Šijo in Voglom se dviga 1852 metrov visok vrh, ki ponuja ob lepem in suhem vremenu osupljiv razgled od Jadranskega morja do Triglava. Kot na dlani pa se kaže smučišče na Voglu.

#image_title

Pri vzponu na vrh je bilo ključnega pomena upoštevati pogoje snežne skorje in temu ustrezno opremljenost, saj je zaradi osojne lege terjalo previden korak in uporabo srenačev. Spust z vrha je ponudil odlično priložnost za elegantne zavoje po belem prahu in adrenalinsko doživetje. Pri tem je bilo pomembno izbrati pravilno smer zaradi ruševja za varen spust do spodnje postaje. Tako sem se v zadnji konti po Zadnjimi Vogli držal levega prehoda in nato desno, da sem prismučal točno spodnje postaje. Desni prehod pa vodi višje na pisto.
Avto us Lj-Bohinnj ima postajo poleg parkirišča od koder vozi avtobus do spodnje postaje gondole. Popoldanska karta za upokojence pa znaša 30 Eur.

Tura je bila nepozabna zaradi dobrih snežnih razmer ob lepem vremenu na krasnem vrhu, ki so omogočili resnično uživanje v turno smučarskem doživetju.

Pokljuka – Srenjski in Studorski preval – turna smuka

Krožna pot: Srenjski preval, Studorski preval, Konjščica, Rudno polje

Izhodišče: Pokljuka, Rudno polje (1347 m)

Skoraj idealne razmere tudi v visokogorju in redki obiskovalci je bilo značilno za današnji dan. Edini veter, ki je zapihal, je bil zaradi helikopterja SV, ki je na kratko pristal na Rudnem polju. Z vlečnico je šlo hitro do 1600m, nato pa sta toplo sonce in visokogorski svet upočasnila življenje. Čez Kačji rob in po dolini je bila trda skorja, nato pa na prevalu spet mehka snežna odeja. Na vzponu so prav prišli srenači. Odsmučal sem po desni “grapi” zgoraj po že odpuščeni skorji, spodaj pa snežnem tepihu do Jezerc.

Od Jezerc sem se povzpel na Studorski preval. Snega na prevalu ni veliko, posebno ne vrhovih. Na prevalu sem se malo razgledal še na drugo stran in po dobro pometenem snežnem tepihu odsmučal do Jezerc in naprej do planine Konjščica. Na planini sem spet zapregel pse in se usmeril proti Rudnemu polju. Na tekaški progi tek s turnimi smučmi ni tako hiter kot vijuganje po strmini, zato sem zavil na Plesišče. Turni par pred menoj je že potegnil špuro in od mojih predhodnih turnih smukov je bila smer in težavnost vzpona lahka. Odsmučal sem najprej po prisojni strani na sedlo in nato po še odjenanem snegu skozi macesnov gozd. Tudi po “grapi” je bila smuka odlična, ker ni nobenih lukenj od lukjačev. Na smučišču pa je bilo še nekaj neratrakiraane piste do spusta po tekaški progi.

Srenjski preval

Studorski preval, Konjščica, Plesišče

Total distance: 11.81 km
Total climbing: 1336 m
Total descent: -1355 m

Rodica

Je 1966 m visoka gora v Spodnjih Bohinjskih gorah. Z vrha je lep pogled na Julijske Alpe in Škofjeloško in Cerkljansko hribovje. V zimskem času je zelo priljubljena med turnimi smučarji.

Dostop

Za naseljem Laški Rovt (table TNP) se v levo odcepi cesta, ki vodi proti izhodiščem na Rodico, planino Suho, Šijo, Vogel… in tabornemu prostoru Laški Rovt. Makadamska cesta kmalu preide v gozd kjer se vzpne taborniškega prostora, nato pa se še nekaj kilometrov razmeroma strmo vzpenja. Po nekaj manj kot 6,5 km vožnje po makadamu pridemo poleti do nekoliko večjega križišča, kjer se v desno odcepi cesta proti planini Storeča raven (izhodišče poti na Vogel). Tu nadaljujemo naravnost in po približno 50 m nadaljnje vožnje prispemo do levega ovinka, kjer je izhodišče poti proti planini Suhi. Parkiramo na primernem mestu ob cest. Pozimi pa ob prvem snegu parkiramo ali nadaljujemo po spluženi cesti.
Pozimi posebno priljubljen. dostop je iz Ski hotel Vogel – Rodica, cca 3 h, Ostali dostopi so še:

  • Ribčev Laz – Rodica (preko sedla Čez Suho) 4 h 15 min in
  • Ribčev Laz – Rodica (čez Lepo Suho) 4h

Turni smuk

Z avtom smo po spluženi zglajeni cesti pririnili 700 nm visoko. Nadaljevali smo na smučeh po zasneženi cesti. Ko smo zavili s ceste na pot je pa bilo puhca vedno več. Potegnjena je bila špura do Suhe . Le eno prečko v strmem delu je bilo lažje brez smuči. Na Suhi je malo pihalo, zato se nismo posončili. Nadaljevali smo peš skozi žleb, kjer je bil sredini pršič, na robu pa pomrznjen sneg. V konti na vrhu žleba je bila ledena skorja. Naslednji vzpon je trd sneg po katerem smo spet peš prišli v dolino pod Rodico. Najprej je bilo spet ledeno, potem pa nekaj napihanega snega, ki se je končal na sedlu med obema Rodicama. Na vrh Rodice smo odšli peš na derezah. Smučanje je bilo v redu. Najboljša je bila smuka skozi žleb in do Suhe ter skozi gozd po pršiču do ceste in še smuk do avta.

Kačji rob

Kačji rob ni tako obiskan kot so pokljuški vrhovi. Čeprav je eden krajših turnosmučarskih ciljev na Pokljuki, pa ob dovolj visoki snežni odeji nudi odlično smuko v zavetju grebena na severni strani . Ker koristim brezplačne avtobusne ture v blejskem in bohinjskem kotu, je prvo ura in nato špura. Ura je bila ravno prav zgodnja, da sem še ujel Ažmija in Marjano, ki sta odhitela proti Debelm vrhu. Na smučišču pod Viševnikom so bile temperature že pomladanske in so omogočale lepo sončenje čisto do Kačjega roba ob lep potegnjeni špuri . Ta se je nadaljevala proti Viševniku, druga pa proti Srenjskemu prevalu. Sam pa sem odsmučal direktno pod greben in ob grebenu proti Kucmanovim kontam. Nižje in v gozdu pa so bile razmere slabše zaradi vse bolj južnega snega.

Lackenspitze 2459m

Je pozimi ob dobrih snežnih in vremeskih razmerah obiskan turnosmučarski cilj.
Strmo vršno pobočje zahteva previdnost in zadnje metre do vrha je treba premagati peš.

Pot oz. gaz gre od parkirišča čez travnik rahlo navzgor proti zahodu, dokler ne pridemo do gozdne ceste. Po cesti gremo proti jugu in na naslednjem križišču zavijemo desno (na 1300 m). Od tu po gozdni cesti navzgor v več ovinkih do tik pred Untere Neuwirtsalm. Tu je treba zaviti levo (pri 1.480 m ), potem pa po kolovozu do Metzgerhütte (1740 m). Navzgor skozi redek macesnov gozd proti jugu, nato pa se usmerimo proti jugozahodu na približno 1.900 m (preden pridemo do Wildalmsee) kjer prečkamo ravnino. Nazadnje se po nekoliko bolj strmem pobočju pot dvigne do sedla med Rosskogel in Grubachspitze (cca. 2050 m). Tu zagledamo vrh in tudi potek naše poti. V sedlu je tudi Krauthacklhütte (lovska koča). S sedla zavijemo na pobočju v levo, kolikor je mogoče na isti višini prečkamo do plazovišča z ogromnimi balvani
Na greben med Lackenspitze in Grubachspitze pridete nekoliko vzhodneje pod Lackenspitze. Tu desno (severozahodno), na grebenu ali tik pod, do vrha Lackenspitze. Običajno je ob nekaj skalah prostor še za nekaj smuči. Sedi zelo strma hoja do vrha Lackenspitze (2459 m).


Sledil sem Alešu, ki je imel sled na telefonu in orientacijo že v glavi. Zjutraj ob prihodu je bilo v Twengu -18°C in brez vetra. Kmalu se je na soncu prijetno ogrelo. Imela sva super razmere in po dobrih 3 urah sva pridrsala do grebena 10m pod vrhom. Zadnji metri so bili brez cepina po suhi zmrznjeni travi in ledu adrenalinski, vendar je šlo gor in dol. Smučanje je bilo odlično, pršič razen na ravnini po vršno strmino je bilo malo poledenelo. Je pa bila kar dolga tura – skupaj 6 ur. Čudovita slikovita smučarska tura iz Twenga!

Vogel

Je 1923 m visok vrh nad smučarskim centrom Vogel v Spodnjih Bohinjskih gorah.. Vrhovi v okolici so : Orlove glave, Šija, Rodica, Debeli vrh, ki so tudi turno smučarsko zanimivi. Šija se nahaja nad zadnjo postajo Plato . Z vrha je lep pogled na sosednje vrhovev isti gorski verigi : Rodico, Šija in Vogel. Pod vrhovi pa so planina Zadnji Vogel, planina Suha, Konta, itd.

Orlova glava

Šija je  1880 m visok razgledni vrh. Pozimi pa je v zelo dobrih razmerah tudi turno smučarski cilj.

Šija

Visoki Orlov rob

Je 1800 m visok vrh, ki se nahaja v neposredni bližini zgornje postaje sedežnice Šija. Z vrha, je v lepem vremenu lep razgled na Rodico, Šijo, Vogel, greben Špičja, Triglav in del Karavank

V zelo dobrih razmerah sem odsmučal čez rob proti Voglarskemu Skakavcu in pod njim na pisto. Nadaljeval sem mimo planine Zadnji Vogel v Žagarjev graben. Mraz in veter tudi čez opoldne nista popustila. Tako da je sneg ostal pomrznjen, rahla skorja pa ni ovirala smuke. Na strmih delih je bilo nekaj kratkih pomrznjenih plazov. Pred tem sem se še enkrat povzpel na Zavtar za en posnetek brez megle.

Zavtar

Zavtar je 1750 m visok vrh nad Kratkimi plazi. Z gondolo in sedežnico sem se zapeljal do Orlovih glav , odsmučal v Konto in se povzpel na Kratke plaze in od tu na prvi cilj, Zavtar. Odsmučal sem do planine Suha in oddrsal nazaj mimo Kratkega plaza do zgornje postaje Plato,. Sledil je lep spust po speglani progi mimo planine Zadnji vogel in po Žagarjevem grabnu do spodnje postaje. Žagar je bil uradno zaprt, proga pa je steptana, vendar je ne urejajo ( snežne kepe na progi). Spust in vse skupaj je bilo več kot je bila vredna karta.

Kačji rob

Je eden od grebenov Viševnika v smeri vzhod. Kačji rob poleti omogoča prehod skozi ruševje v visokogorski svet. Pozimi z visoko snežno odejo pa eden krajših turnosmučarskih ciljev na Pokljuki. V dobrih snežnih razmerah se turno smučarska gaz usmeri desno pred zadnjo strmino grape pod Zlatimi vodami v vedno redkejši macesnov gozd.

hdr

Tokrat se ni , tako da sem gazil nekaj deset metrov do uhojene gazi . V dobrih razmerah nas gaz pripelje na rob, ki nam ponuja lepe razglede na Mali in Veliki Selišnik, Debeli vrh, Mali Draški vrh, Mrežce in pokljuško planoto. Tokrat me je pripeljala pod rob, kjer so predhodniki obrnili. Sam sem nadaljeval nekaj deset metro višje do zadnje smreke, ki je še nudila nekaj zavetja. Z vrhnjega roba je veter odnesel sneg zato sem odsmučal malo nižje do roba s pogledom na omenjene vrhove. Vse nižje pa so bile razmere vse boljše in boljše.

Prenesite aplikacijo za vadbo za Android.

Viševnik, 2050m

Je gora v Julijskih Alpah in je del gorskega grebena med dolino Krme in Pokljuško planoto. Je priljubljen turno smučarski cilj, saj je hitro dostopen z Rudnega polja, 1347 m. Smuka je zahtevna zaradi nevarnosti plazov, posebno po sneženju.  Z vrha se odpre lep razgled na Pokljuko in nekatere najvišje vrhove Julijskih Alp: Mali in Draški vrh , Rjavina, Triglav,

Wikipedija

Kratek opis razmer na turi 7. dec. 2021.

Prenesite aplikacijo za vadbo za Android.

Klek, 1753m

Lep razgledni vrh se nahaja med Hruškim vrhom in Golico. Z vrha, ki meji na Avstrijo, se odpre lep razgled na zahodni in osrednji del Karavank, Julijske Alpe, Visoke Ture in na del Dravske doline.

Domačini iz vasi Planina pod Golico ga poznajo tudi kot Petelin ali Petelinjek,

Med turnimi smučarji je zelo pogosti cilj. Lani ( 2020 ) sem šel sam, tokrat pa skupaj z Alešem.

Prenesite aplikacijo za vadbo za Android.

Veliki Javornik (Ženiklovec)

Veliki Javornik ali Ženiklovec je 1716 m visok vrh med Storžičem in Stegovnikom. Z vrha je lep razgled na Storžič, greben Kriške gore, Julijske Alpe, Stol, Begunjščico, Vrtačo in Košuto.

Dostop je skozi Tržič, kjer na drugi strani mesta zavijemo desno proti Lomu pod Storžičem. Na tej cesti naprej sledimo oznakam “dom pod Storžičem”. Pozimi parkiramo pri kamnolomu v Grahovšah, poleti pa na parkirišču nekaj metrov pred planinskim domom.

Turni smuk

Z Alešem sva izkoristila vreme pred sneženjem. Vzpela sva se po sankaški progi in pred Domom pod Storžičem sva zavila ob grapi do Javorniškega prevala in naprej na vrh Ženikovca. Sledila sva smučini po poti vodi pod Malim Javornikom na Stegovnik, ki se je izkazala za bolj strmo. malo sva še sva opazovala splazeno Košuto, ki so jo pa hitro prekrili oblaki in posamezne snežinke. Smučala sva do Doma pod Storžičem in čez Senožeti do avta. V gozdu in na Senožetih je bil še pršič .