Ogradi: Kjer se srečata izziv in lepota

Uvod

Ogradi, s svojo značilno podolgovato obliko, so že od nekdaj privabljale pozornost gornikov. Ta greben, ki se dviguje nad planino v Lazu, ponuja čudovite razglede in zahtevne, a nagrajujoče poti. Prečenje Ogradov je primerno za izkušene planince, ki se radi podajajo na zahtevnejše poti in iščejo neokrnjene kotičke Julijskih Alp.

Ogradi iz planine v Lazu

Zgodovina in kulturna dediščina

Ogradi,  2.087 m visoka gora, spada med značilne bohinjske gore: visoko vzpenjajoča se nad smrekovimi gozdovi in ​​lepimi pašniki, zaobljena po svoji obliki, a skoraj z vseh strani tudi strma in skalnata. Je kot dolga pregrada (to pomeni njeno ime) med dvema visokima dolinama. Jugo zahodno od izstopajočega grebena leži velika kotanja s planino Laz. Vzhodno od nje se razteza dolga dolina brez prvotnega imena. Šele sredi prejšnjega stoletja so jo poimenovali Dolina za Debelim vrhom, saj se njen zgornji del razteza tudi za najvišjim vrhom Bohinjskih gora. Z Debelim vrhom se vrh Ogradi povezuje na visokem sedlu – Lazovski preval, 1966m.

vir: summitpost.org

Opis poti

Izhodišče: Križišče Vogar-Blato (1095 m) Cilj: Stara Fužina (parkirišče pri cestni zapornici, 600 m) Dolžina: Približno 16 km Višinska razlika: Približno 1000 m vzpona in 1500 m spusta Čas hoje: 7-9 ur, odvisno od kondicije in vremenskih razmer Zahtevnost: Srednje zahtevna tura, ki zahteva dobro kondicijo in izkušnje s hojo po brezpotjih. Nekateri odseki so izpostavljeni in zahtevajo previdnost.

#image_title

Opis posameznih odsekov:

  1. Križišče Vogar-Blato – Planina v Lazu, 465 vm, 1h35: Prijeten vzpon po markirani poti do planine v Lazu, ki ponuja prve razglede na okoliške vrhove (Debeli vrh, Ogradi, itd.).
  2. Planina v Lazu – Lazovški preval, 406 m, 1h : Strm vzpon po travnatih pobočjih do sedla, kjer se odprejo veličastni pogledi na Triglav in okolico.
  3. Lazovški preval – Ograd, 131m, 40 min: Najzahtevnejši del ture. Vzpon po neoznačeni poti po SZ grapi zahteva dobro orientacijo in previdnost.
  4. Ogradi – Planina Krstenica, -417m, 2h: Sestop po južnih pobočjih, ki so prav tako strmi in zahtevni.
  5. Planina Krstenica – Dolina Voje: Prijetna hoja po dolini, obdani z gozdom.
  6. Dolina Voje – Stara Fužina, -1070 m, 2h15: Sestop po dolini Voje do izhodišča.

Kaj je vredno ogleda

  • Planina v Lazu: Slikovita planina s pašniki in kočami.
  • Lazovški preval: Sedlo z izjemnimi razgledi.
  • Ogradi: Vrh z velikim križem, s katerega se odpirajo pogledi na vse strani.
  • Planina Krstenica: Razgledna planina s številnimi kočami.
  • Dolina Voje: Slikovita dolina z reko Mostnico in Koriti Mostnice.

Planina Krstenica je najbolj odprta in razgledna visoka bohinjska planina lezi na sončnem pomolu pod Krstenigkim Stogom. Človek je bil na planini prisoten ze vsaj od antike naprej, znana pa je bila tudi po kopanju železove rude. Na tej planini pasejo kmetje iz Bohinjske Češnjice in Jereke. Visoke planine so del t. i. večstopenjske planinske paše.

Dolina Voje je živi spomin na našo geološko preteklost. Ledenik, ki se je nekoč spuščal s Triglavskega pogorja, je v dolino vrezal široko U obliko. Ko se je led stopil, je reka Mostnica prevzela njegovo delo in začela oblikovati dolino. Poimeovana je po številnih mostovih, med katerimi je najbolj znan Hudičev most. V srednjem toku je reka v apnenčasto podlago izdolbla ozka in globoka korita. Ta geološki pojav, ki je nastajal tisočletja, je danes eden najlepših naravnih spomenikov v Sloveniji. Ob sprehodu po dolini se boste počutili, kot da ste stopili v pravljico. Mostnica, ki se vije skozi ozka in globoka korita, ustvarja čarobno vzdušje. Šumenje padajoče vode je nepozabno doživetje za vse generacije, še posebno po nekaj dnevnem deževju.

Fotogalerija

Nasveti in opozorila

  • Oprema: Dobri pohodni čevlji, nepremočljiva oblačila, kapa, rokavice,pohodne palice,  sončna očala, nahrbtnik z dovolj vode in hrane, prva pomoč, zemljevid in kompas.
  • Varnost: Pred odhodom preverite vremensko napoved. Hodite le, če ste dobro pripravljeni in če imate dovolj izkušenj. Bodite pozorni na označene poti in varnostne napotke.
  • Orientacija: Vzemite si dovolj časa za orientacijo, še posebej na neoznačenih odsekih. Pri sestopu s planine Krstenica v dolino Voje je zaradi posek , vetrolomov in zaraščenosti poti potrebno veliko previdnosti.
  • Čas: Vzemite si dovolj časa za turo in za vmesne postanke, razglede in fotografiranje.
  • Narava: Spoštujte naravo in ne puščajte za seboj nobenih sledi.
  • Transport: Izkoristite javna transportna sredstva , slovenske železnice ali mobilna aplikacija grem z vlakom (Android) in brezplačne prevoze v občini Bohinj (2 Eur za ves dan).

Povezave

Zaključek

Tura na Ograde je zahtevna, a zelo nagrajujoča izkušnja. Če ste dobro pripravljeni in imate radi izzive, vas bodo Ogradi navdušili s svojo divjo lepoto in raznolikimi pokrajinami.

Opomba: Ta opis ture je zgolj informativen in ne nadomešča vodnika. Pred odhodom na turo priporočamo, da se seznanite z najnovejšimi informacijami o stanju poti in vremenskih razmerah. Za skupine je za turo na Ograde priporočljiv planinski ali gorski vodnik . Časi med posameznimi odseki se probližno ujemajo ( +-10 min) s časi na smernih tablah.

Priporočamo, da si pred turo ogledate tudi zemljevid in si natančno načrtujete pot.

Uživajte v pohodništvu!

Premagujte izzive ob vsakem trenutku z naprednimi funkcijami za vadbo, stalnim spremljanjem zdravja in počutja  24 ur na dan, 7 dni v tednu z Garmin epix Pro . Vadi, kot želiš s pomočjo več nameščenih športnih aplikacij in spremljaj zmogljivosti ter načrte treningov z Garmin Coach. Ko si pripravljen na pustolovščino, lahko prek povezave Wi Fi® preneseš zemljevide TopoActive (ki so že nameščeni v modelih Sapphire™).

Garmin epix Pro
Garmin epix Pro za epske podvige

Fužinske planine ali fužinarske planine

Fužinske planine so ime dobile po fužinah, v katerih so nekdaj pridobivali železo. Fužinarske planine so ime dobile po fužinarjih, ki so so nekdaj pridobivali železo. Mednje uvrščamo planine Vogar, 1054 m, Blato, 1088 m, Jezero (tudi Pri Jezeru), 1453 m, Vodični vrh, 1486 m, Dedno polje, 1560 m, Laz (tudi Na Lazu), 1560 m, Viševnik, 1625 m, Ovčarija, 1660 m, in Krstenica, 1655 m. Na planinah stojita dve planinski koči, na Vogarju in planini Pri Jezeru, ki sta odprti v poletni sezoni.

Lahko bi jih imenovali tudi planšarske planine. Vendar arheološkviri kažejo, da so bile fužine pred planšarijo.
Bohinj z okoliškimi planotam v kraljestvu Zlatoroga, velja za najrazvitejše planšarsko področje Slovenije. Smela trditev se naslanja na večstoletno tradicijo, gostoto, velikost in število pašnih planin, razširjenih vse do zgornjega roba gozdne meje, in pomembno vlogo živinoreje pri preživetju lokalnega prebivalstva. Žal to počasi ugaša, saj ni več vir preživetja.

Planina v Lazu – okno v preteklost Julijskih Alp

Planina v Lazu, ki se nahaja na nadmorski višini 1560 metrov, je prava zakladnica zgodovine in naravnih lepot. Ta avtentično ohranjena planina, z značilnimi pastiorskimi stanovi na kobilah, leži v osrčju Julijskih Alp, obdana z veličastnimi vrhovi, kot so Kreda, Slatna, Debeli vrh in Ogradi.

Zgodovinska dediščina
Arheološke raziskave so na Planini v Lazu odkrile sledi človekove prisotnosti že v srednji kameni dobi. Najdeno kurišče pod previsom v bližini Žagarjeve glave sodi med najstarejše dokaze o človekovem življenju v Julijskih Alpah. To odkritje potrjuje, da je bilo to območje že od nekdaj privlačno za ljudi.
Površinske jame visoko pod Ogradi in Lazovškim prevalom nakazujejo, da je človek že več stoletij pred pisnimi viri (16. stol) tu iskal železovo rudo.

Poleg bogate zgodovine je planina znana tudi po svoji izjemni naravni dediščini. Spada v ožje zavarovano območje TNP. V bližini vode so bili odkriti ostanki apnenic, kar priča o nekdanji obrti in izkoriščanju naravnih virov.

Planšarstvo in kulturna dediščina
Planina v Lazu je od nekdaj imela pomembno vlogo v življenju lokalnega prebivalstva. Kot tipična planšarska planina je bila osrednje mesto živinoreje. Pastirske družine iz Studora in Starih Fužin so tu preživljale poletne mesece, ko so pasle živino na bogatih pašnikih.

Zakaj obiskati Planino v Lazu?

Zgodovinsko bogastvo: Odkrijte sledi človekove prisotnosti, ki segajo več tisoč let nazaj.
Čudovita narava: Uživajte v razgledih na okoliške vrhove in se sprostite v mirnem okolju.
Avtentična izkušnja: Spoznajte življenje planšarjev in se dotaknite bogate kulturne dediščine.


Pohodniške poti: Razgibana okolica ponuja številne možnosti za pohodništvo in raziskovanje.


Nasvet za obisk:
Če načrtujete obisk Planine v Lazu, vam priporočamo, da se prej pozanimate o trenutnih razmerah na terenu in si pripravite primerno pohodniško opremo.

Dostop

V Stari Fužini pa v križišču pri kapelici zavijemo ostro levo na vzpenjajočo cesto v smeri planine Blato, planine Vogar in doline Voje. Cesta nas naprej pripelje do zapornice, kjer pobirajo cestnino in parkirnino, kjer parkiramo ali pa po plačamo cestnino, če smo z avtom . Brezplačni avtobus (2 Eur) pa nas poleti zapelje do križišča Vogar-Blato. Od tu nadaljujemo v smeri planine Blato in nato sledimo oznakam za Planina Jezero. Od razpotja , kjer se usmerimo desno je 1h30 min hoje do planine. Vmes se še odcepi strma pot za planino Jezero.

Planina Krstenica – Skrita zakladnica zgodovine in razgleda

Planina Krstenica, ki se nahaja na 1670 metrih nadmorske višine, je pravi biser med bohinjskimi planinami. Njena odprta lega južno od grebena Stogov ponuja izjemne razglede na okoliške vrhove, kot so Ograde, Krsteniški Stog, Tosc, Ablanca, Uskovnica in Spodnje Bohinjske gore.

Zgodovinska dediščina
Kljub svoji mirni lepoti skriva Krstenica bogato zgodovino. Arheološke raziskave so pokazale, da je bilo to območje poseljeno že v prazgodovini, ko so ljudje v teh krajih iskali železovo rudo. Na planini in v njeni okolici so še danes vidni ostanki starih rudnikov, ki pričajo o nekdanji živahnosti tega območja.

Planina je bila tudi pomembno središče planšarstva. Pastirji so tu preživljali poletne mesece in izdelovali tradicionalne mlečne izdelke, kot je kislo mleko. Letos (2024) pa sta bila sirarja iz Srbije.

Zakaj obiskati Planino Krstenica?

Izjemni razgledi: Uživajte v panoramskem pogledu na Julijske Alpe.
Zgodovinska dediščina: Odkrijte sledi prazgodovinskega življenja in rudarstva.
Mir in tišina: Umaknite se od vsakdanjega vrveža in se sprostite v naravi.
Okusna lokalna hrana: Poskusite sveže mlečne izdelke, ki jih pripravljajo na planini.
Kako do tja?
Najlažji dostop do Planine Krstenica je s Planine Blato. Pot traja približno 90 minut hoje in je primerna za večino pohodnikov. Tudi iz Planine v Lazu je možen dostop, ki traja podobno dolgo.

Nasvet za obisk:
Če načrtujete obisk Planine Krstenica, si vzemite dovolj časa za raziskovanje okolice. Obujte se v pohodne čevlje in ne pozabite na dovolj vode in hrane.

Sestop

Sestop je lahko po isti poti dostopa ali pa skozi slikovito dolino Voje v Staro Fužino. Lahko pa je v smeri Voje in nato po kolovoznih poteh do Blata.

Planine so dobro izhodišče na okoliške vrhove in doline. Izkoristil sem to za vzpon pod Lazovški preval in sedlo po Ogradi.

#image_title
Total distance: 12.54 km
Total climbing: 936 m
Total descent: -956 m

Premagujte izzive ob vsakem trenutku z naprednimi funkcijami za vadbo, stalnim spremljanjem zdravja in počutja  24 ur na dan, 7 dni v tednu z Garmin epix Pro . Vadi, kot želiš s pomočjo več nameščenih športnih aplikacij in spremljaj zmogljivosti ter načrte treningov Garmin Coach. Ko si pripravljen na pustolovščino, lahko prek povezave Wi Fi® preneseš zemljevide TopoActive (ki so že nameščeni v modelih Sapphire™).

Garmin epix Pro za epske podvige