Dolina spodnje Radovne s kolesom

Dolina spodnje Radovne je dobila ime po istoimenski reki. Dolino zgornje Radovne predstavlja naselje Zgornja Radovna . Kolesarska pot Krnica-Zgornja Radovna je ena najlepših v TNP-ju.

Opis alpske doline

Dolina reke Radovne, stisnjene med planoti Mežaklo in Pokljuko, je robni del Triglavskega narodnega parka. Na njenem začetku se združita dve ledeniški dolini – Kot in Krma, v zaključnem delu pa jo krasi 1600 metrov dolga divja soteska Vintgar12. Ta čudovita alpska dolina v Sloveniji je priljubljena predvsem med kolesarji, saj skoznjo poteka kolesarska pot, Bled-Mojstrana . Ob poti lahko opazujete idilično Radovno . Na koncu pa s svojo idiličnostjo navdušuje umetno jezero Kreda. Dolino so po ljudskem pričevanju prehodili tudi Napoleonovi vojaki, kar priča t.i. Napoleonov kamen. Poleg tega je dolino zaznamovala tudi 2. svetovna vojna – spomenik Požgane Radovne in ostanki Smolejeve domačije so spomin in opomin na nesmiselnost vojn13.

Če se odpravite na to pot, boste lahko uživali v čudoviti naravi in zgodovinskih sledovih, ki jih ponuja Dolina Radovne

Dostop

a) Zapeljemo se na Bled, nato pa sledimo oznakam za Gorje in Pokljuko. V smeri Pokljuke se peljemo do naselja Krnica, kjer pred avtobusno postajo zavijemo desno navzdol v smeri Mojstrane, Zgornje Radovne in Krme. Zapeljemo se čez most in parkiramo na desni strani pri tabli.

b) parkiramo na Bledu na parkirišču ob cesti za Gorje in nadaljujemo s kolesom v smeri Gorij in Pokljuke kot v a)

Z izhodišča (a), od koder se nam odpre lep pogled na jez na reki Radovni, nadaljujemo po asfaltni cesti v smeri Mojstrane, Zg. Radovne in Krme. Pri koncu naselja Krnica vstopimo v območje Triglavskega narodnega parka, mi pavozimo po cesti, ki poteka po levem bregu reke Radovne. Peljemo se mimo prenovljene HE Gorje. Nadaljujemo naprej do prevala Debeli kamen, kjer se cesta spusti do reke. Pri spominskem parku Požgana Radovna zavijemo na makadam in nadaljujemo proti jezeru. Jezero je posledica površinskega izkopavanja krede, po katerem se tudi imenuje. Poleti je priljubljeno kopališče in pozimi drsališče.

Nazaj se vrnemo tako, da naredimo krog okoli jezera (kadar mostu ne odnese reka). Trenutno je najbližji most čez Radovno (ob jezeru ) odnesla reka. Od jezera nadaljujemo proti kmetijama Pongrc in Kamenjak, kjer pridemo na asfaltno pot , ki vodi na z most čez Radovno in na glavno cesto. Tu zavijemo levo in se po glavni cesti zapeljemo nazaj v Krnico. Ko pridemo do glavne ceste za Pokljuko, se pri avtobusni postaji usmerimo desno proti Poljšici in sledimo cesti za Bled . Ko pridemo do železnice zavijemo najprej desno in po kratkem vzponu levo čez most in kmalu nato desno mimo kmetijske zadruge. Ko pridemo do Kolodvorske ulice lahko zavijemo desno na ŽP, kjer si privoščimo kratek počitek v Hlapon baru.

S KOLESOM PO VISOKIH OBRONKIH BLEDA

Krnica AP

Bled z okolico omogoča lepe kolesarske avanture. Naša pot vodi z Bleda mimo lokalnih znamenitosti in nudi lepe razglede.

Bled – Zasip – Podhom – Zgornje Laze – Spodnje Laze– Grabče – Krnica – Poljšica – Bled

Tura je primerna za cestna kolesa in gre samo po asfaltu. Iz centra Bleda se peljemo proti Zasipu, ki znan je po “Prgariji”. V Zasipu se lahko okrepčamo v gostišču Kurej in posladkamo s prgarskimi štruklji. Za gostilno zavijemo levo proti Podhomu. V Podhomu nadaljujemo po strmerm vzponu ali pa levo mimo kapelice v Spodnje Gorje , kjer se priključimo na glavno cesto in se po malo manj strmem klancu pripeljemo do križišča z glavno cesto. Če pridemo iz Gorij zavijemo levo v smeri Kočne , če pa iz Podhoma pazavijemo desno in se spustimo po glavni cesti do mostu čez reko Radovno. Tu nadaljujemo v smeri Kočne do odcepa za Zgornje Laze.

Total distance: 15.44 km
Total climbing: 584 m
Total descent: -586 m

Tu sledi dolg vzpon v Zg. Laze, kjer se nam odpre lep razgled na Karavanke. Malo naprej od krajevne table še stoji okoli 200 let stara tepka. Po kratkem postanku se spustimo do Spodnjih Laz. Sledi spust v Krnico. V Krnici prečkamo nov železo-betonski most (prej lesen most) in se vzpnemo na g!avno cesto proti Pokljuki. Cesto prečkamo pri avtobusni postaji. Za njo zavijemo levo in nadaljujemo proti Poljšici. Od tu pa nazaj na Bled na Kolodvorsko cesto. Tu zavijemo desno proti ŽP ali levo in se spustimo v Malo Zako do jezera.

S kolesom po severnih obronkih Bleda

Bled-Zasip-Podhom-Višelnica-Mevkuž-Grabče-Krnica-Poljšica-Bled

Total distance: 18.19 km
Total climbing: 557 m
Total descent: -553 m

Lepa panoramska kolesarska tura po asfaltnih cestah vodi mimo nekaterih lokalnih znamenitostih Gorij. Navdihujoča pot je primerna za dobre kolesarje. Če startamo dovolj zgodaj se izognemo popoldanskim prometnim konicam. Iz Bleda se zapeljemo po Rečiški cesti do križišča za Zasip. Cesta se najprej vzpene do Zasipa, kjer zavijemo levo v Sebenje.

Pred Podhomom prečkamo pod mostom železniško progo in sledimo cesti za Vintgar. V Spodnjih Gorjah zavijemo pri kapelici levo, da se izognemo prometu in nadaljujemo do glavne ceste v Vingar. Tu zavijemo desno in po sto metrih na čebelarsko učno pot.

Po kratkem strmem vzponu se nam odpre lep razgled na blejski kot. Morda je prav to mesto navdihnilo našega največjega pesnika Franceta Prešerna, da je zapisal verz »Dežela kranjska nima lepšga kraja, ko je z okolšno ta, podoba raja.” (France Prešeren ) “Carniola does not have a prettier scene than this one: it is truly heaven’s twin.” France Prešeren (Slovenian greatest poet).


Nagrajeni smo s čudovitimi razgledi. Skozi naselje Višelnica prispemo mimo zaselka Grabče v Zgornjih Gornjah do glavne ceste. Tu nadajujemo desno do Krnice.

Za avtobusno postajo zavijemo levo v Zaboršt in čez Poljšico, kjer si lahko ogledamo Poglejsko cerkev in se spustimo nazaj na Bled.

pogled iz Poglejske cerkve

Na Kolodvorski ulici zavijemo desno proti kampu Velika Zaka ali levo proti Rečici.

Okoli Homa, gor v Zgornje Gorje in dol na Bled s kolesom

Ko je Blejski Vintgar še zaprt in v dolini že pomlad, je s kolesom najlepše okoli Homa v Zgornje Gorje in na Bled. Tako Podhomski rob (oltar Gorenjske, kot ga je imenoval naš največji pesnik Prešern), kot ČEBELARSKA UČNA IN RAZGLEDNA POT v Gorjah nudi lep razgled na blejski kot, na Karavanke, Jelovico. in proti Radovljici.



Za kolesarjenje je bilo ravno prav toplo, za čebele pa še ne. Zato je po čebelarski učni poti lepše peš in čas primernejši poleti. Pred gostilno Kurej ( odlični prgarski štruklji) v Zasipu zavijemo desno in peljemo do Mož, kjer zavijemo levo. Na koncu hiš asfalt preide v makadam, ki se dviga do Svete Katarine (634 m).

Tu zavijemo desno v smeri slapa (smerna tabla) in se nato spustimo do Radovne pri slapu Šum.

Mimo elektrarne čez most se pot dvigne do pokopališča v Blejski Dobravi . V Blejski Dobravi sledimo oznakam za vstopno točko v Vintgar. Pri zadnji hiši asfaltna pot preide v gozdno, ki se vzpenja do klopi ob info tablah in spomeniku pokojnemu nad sotesko. Za spominsko ploščo sledi spust do vstopa v Vintgar in kratek vzpon do Podhoma.

Tu nadaljujemo v smeri Bleda po cesti, ki pelje naprej v Spodnje Gorje. Ko se začne cesta spuščati zavijemo desno na čebelarsko učno pot (oznaka), ki gre skozi Višelnico, Mevkuž in konča v Zgornjih Gorjah pri odcepu za Grabče.

Total distance: 26.71 km
Total climbing: 1517 m
Total descent: -1518 m

Pot kulturne in tehnične dediščine Žirovnica

Pot kulturne dediščine Žirovnica lahko povežemo še s tehnično dediščino, če obiščemo tehnični muzej Završnica.

Tehnična dediščina

Tehnični muzej Završnica (The Završnica technical museum) , nekoč HE Završnica, je bila prva slovenska javna elektrarna. Graditi so jo pričeli leta 1911 in 25. februarja 1915 je prvič oddala električno energijo v omrežje. Elektrarna je neprekinjeno delovala 90 let. Po njeni zaustavitvi so objekt in naprave obnovile in kot spomenik tehniške kulture. Vlogo proizvodnje električne energije je prevzela Hidroelektrarna Moste, prva elektrarna na reki Savi, ki izkorišča tudi vodno zajetje nekdanje HE Završnica. Ogled obeh elektrarn je mogoč v spremstvu strokovnega vodnika

Mi smo se povzpeli do vodostana nad Žirovnico. Skozi tunel, ki je v višini vodostana, smo se sprehodili še na drugo stran grebena Rebro nad dolino Završnice.

Vodostan (https://mapio.net/images-p/19280862.jpg))

Vodostan v Rebru nad Žirovnico z zanimivim in od daleč opaznim pročeljem, je bil zgrajen leta 1914 za oskrbo HE Završnica in kasneje HE Moste. V 16 metrov visok železobetonski vodni zadrževalnik voda priteka iz jezera v Završnici in odteka po 900 m dolgi cevi v strojnico elektrarne. Vodostan je odlična razgledna točka.

Od vodostana se odcepi levo pot do tunela ki pelje na drugo stran grebena nad Završnico. Lepa razgledna točka je tudi skala Gadova peč ob poti na sv. Lovrenc. Nudi lep razgled na omenjene vasi in na hribe Mežakljo, Hom in Vrše nad Blejsko Dobravo (na drugi strani avtoceste). Nad Gadovo pečjo je pot na greben Rebro, od koder se lahko spustimo v Završnico ali pa nadaljujemo desno po grebenu na Brin.

Pot levo po grebenu v smeri vodostana je grebenska pot in je zelo izpostavljena, ni zavarovana in je delno plezalna. Nad vodostanom sem se spustil na pot, ki gre proti tunelu, zavil levo proti vodostanu in po stopnicah do travnikov. Tu sem zavil levo na pot čez travnike in se spustil v Selo. Na glavni cesti sem nadaljeval mimo šole po smernih tablah čez Zabreznico in Breznico proti spominskemu čebelnjaku Antona Janše. Potem smo se še sprehodili v Doslovče in se vrnili čez polje.

Kulturna dediščina

Zemljevid poti (https://visitzirovnica.si/pot-kulturne-dediscine-zirovnica)

Pot kulturne dediščine Žirovnica je tematska pot, ki povezuje kulturno-zgodovinske spomenike v vaseh pod Stolom:  Vrba ( Prešernova rojstna hiša), Žirovnica (rojstna hiša Matije Čopa ) , Breznica (spominski čebelnjak Antona Janše) , Doslovče (rojstna hiša pisatelja Frana Saleškega Finžgarja), in Rodine (rojstna hiša pisatelja  Janeza Jalna ).

Galetovec

Galetovec je neizrazit razglednik na pokljukški, planoti privlačen zaradi svoje 500 m visoke prepadne stene in razgledov na venec Bohinjskih gora, Bohinjsko Belo in blejsko jezero ali nasproti štrlečo steno Babjiga zoba do Karavank in Kamniških alp.

Dostopen ja tako iz Pokljuke kot iz blejske strani. Pozimi je najprimernejši dostop iv Bozinjske bele z izhodiščem pri železniški postaji, kjer parkiramo in se usmerimo šroti vojašnici. Sledimo smernim tablam za Galetovec najprej po asfaltirani nato pa po gozdni cesti..

To je bila ogledna ture, saj razgledov zaradi megle ni bilo. Malo pred Zajamo se je zaprlo in začel je pršiti droben sneg.
Za smučanje je najbolj primeren dostop z Bohinjske Bele preko planine Zajame tako zaradi lahkega in položnega vzpona kot zaradi smuke po strmi flanki skozi gozd, ki omogoča v mehkem snegu visoke skoke pri zavoju .

Ojstrica

Je razglednik nad blejeskim jezerom z razgledom na greben Karavank od Golice do Velikega Vrha, na Kamniške alpe, savsko dolino in Jelovoco. Zimski dostop s smučmi se konča pod skalo po kateri je dobila ime. Vrh pa se doseže ob jeklenici po ledeni stezi, kadar je zasnežena.

Slap Šum

Slap Šum na Radovni šumi tudi pozimi.. Najbolj šumi v letošnji zimi, rekordni po količini padavin, na zahodu v gorskem svetu predvsem snežnih. Jeseni zaprejo pot skozi Blejski vindgar in je na Radovni najbolj veličasten slap. Dostop je iz sv. Katarina nad Zasipom (20 min) ali Blejske dobrave. Gaz je uhojena in po svežem snegu skoraj pravljična.

Tamar

Tamar je ena od najlepših ledeniških dolin oz. nadaljevanje doline Planice v Julijskih Alpah na skrajnem SZ Slovenije.  Na lepi planinski jasi v zgornjem koncu doline Planice, imenovanem Tamar stoji sedanji planinski dom. Najvidnejše mesto nad dolino ima zagotovo za mnoge najlepša slovenska gora Jalovec Planica, najbolj poznana po skakalnicah, spada med atraktivne alpske doline , ki jo obkrožajo slikovite gore in vrhovi . Na vzhodni strani se dvigajo pobočja Slemenove špice, Grla in Suhega vrha . Nnajlepši je pogled na južno stran, kjer dolino obdajajo stene Velike Mojstrovke, Travnika in Šit, desno od njih pa se dviga v nebo skalni vrh Jalovca;. Zahodno je nad Planico veriga Ponc, ki se vleče proti severu.

V Tamar je pozimi najhitreje dostopen s tekaškimi smučmi, če so razmere. Od parkirišča pri nekdanji želežniški trasi je mimo nordijskega centra 5.6 km do doma v Tamarju. Spustu zanimiv je za izkušene tekače zaradi veliko zavojev, odlične proge in velike hitrosti, za ostale pa zahteva dobro pluženje.

Blejski grad

Z žabcem sva bila edina večerna obiskovalca blejskega gradu, žal samo do grajskih vrat. Tudi grajska vrata ne ustavijo korona virusa. Sva pa imela lep razgled na okrasitev zdraviliškega parka , jezerske promenade in hotelov.

V letošnjem letu Bled praznuje 130-letnico urejenih parkov.