Skoraj idealne razmere tudi v visokogorju in redki obiskovalci je bilo značilno za današnji dan. Edini veter, ki je zapihal, je bil zaradi helikopterja SV, ki je na kratko pristal na Rudnem polju. Z vlečnico je šlo hitro do 1600m, nato pa sta toplo sonce in visokogorski svet upočasnila življenje. Čez Kačji rob in po dolini je bila trda skorja, nato pa na prevalu spet mehka snežna odeja. Na vzponu so prav prišli srenači. Odsmučal sem po desni “grapi” zgoraj po že odpuščeni skorji, spodaj pa snežnem tepihu do Jezerc.
Od Jezerc sem se povzpel na Studorski preval. Snega na prevalu ni veliko, posebno ne vrhovih. Na prevalu sem se malo razgledal še na drugo stran in po dobro pometenem snežnem tepihu odsmučal do Jezerc in naprej do planine Konjščica. Na planini sem spet zapregel pse in se usmeril proti Rudnemu polju. Na tekaški progi tek s turnimi smučmi ni tako hiter kot vijuganje po strmini, zato sem zavil na Plesišče. Turni par pred menoj je že potegnil špuro in od mojih predhodnih turnih smukov je bila smer in težavnost vzpona lahka. Odsmučal sem najprej po prisojni strani na sedlo in nato po še odjenanem snegu skozi macesnov gozd. Tudi po “grapi” je bila smuka odlična, ker ni nobenih lukenj od lukjačev. Na smučišču pa je bilo še nekaj neratrakiraane piste do spusta po tekaški progi.
Srenjski preval
Kačji robJezerce in Srenjski preval
Studorski preval, Konjščica, Plesišče
Jezerce in Studorski prevalStudorski prevalStudorski prevalJezerce in Srenjski prevalKonjščica – višina snegaKonjščicaplanina KonjščicaPlesišče in Viševnik
Total distance: 11.81 km Total climbing: 1336 m Total descent: -1355 m
Trnovska planota ali Trnovski gozd je kraškaplanota, ki predstavlja skrajni mejni severozahodni del Krasa. Trnovski gozd je prepleten z lepo urejenimi gozdnimi potmi, idealnimi za kolesarjenje v poletnih dneh. V zimskih dneh pa nudi obilo zimskega veselja. Divjino teh krajav, še posebno pozimi je opisovl že idrijski zdravnik Baltazar Hacquet. Kotanje, ki jim domačini pravijo kotlji, so bile vse leto napolnjene s snegom. Jame ledenice so ena izmed posebnosti Trnovskega gozda. Najbolj znana je Velika ledena jama v Paradani, nedaleč stran od Smrekove drage. Led so sprva nabirali za lastno uporabo, ob koncu 19. stoletja pa so ga začeli načrtno lomiti in voziti v Gorico in Trst. (2). Pozimi, ko je zapadlo veliko snega, so ljudje za lažje gibanje uporabljali krplje. Leta 1888 so iz Norveške na Goro prišle prve smuči. »Snežke« so pri svojem delu hitro prevzeli lovci in gozdarji. Leta 1895 so organizirali smučarsko tekmovanje, prvo v Srednji Evropi. Ta letnica pomeni tudi začetek športnega smučanja na Slovenskem. (2)
Trnovski maratron
Začetki trnovskega maratona segajo v leto 1974. Za 2 . trnovski maraton obstaja plakat v digitalni knjižnici. Ob 3. trnovskem maratonu l. 1976 pa je bil posnet tudi film za promocijo naslednjega maratona.
Planina Zajavornik (po oznakah na poti) ali Javorniška planina (na Wikipediji) ali planina Javornik (na zemljevidih) je prostrana planina na 1300 m nv sredi alpske planote Pokljuka.
Je izhodišče za Blejsko kočo naLipanci in vrhove v okolici. Na planini je večje število pastirskih stanov. Nekaj jih je predelanih v vikende, nekaj pa je zapuščenih. Krave kmetov z vasi Gorjuše in Nomenj se prek poletja pasejo na planini. Pastir poleti tudi izdeluje sir, skuto in kislo mleko, ki ga postreže z žganci.
Pozimi pa je na planini urejena krožna proga za smučarski tek v dolžini 3 km, če je dovolj snega. Proga je krožno povezana z biatlonskim centrom Pokljuka. Običajno potegnejo progo po drugem sneženju.
Najlepše je sneženju .
Video krožnega teka od Rudnega polja na Zajavornik in nazaj do planine Konjščica in nazaj na Rudno polje.
Pri temperaturni inverziji megla vztraja do poldneva .
Zajavornik-Rudno polje-Konjščica, nova trasa
Total distance: 14.51 km Total climbing: 902 m Total descent: -927 m
Zajavornik-Rudno polje, stara trasaZajavornik-Rudno polje, stara trasa
Čez planino pelje tudi slovenska turno kolesarska pot (STKP).
Bloška planota ali na kratko Bloke je na skrajnem robu Notranjske med Cerkniškim poljem in Loško ter Ribniško dolino. Bloke so najbolj prepoznane po bloškem smučarju in jih lahko imenujemo za zibelko smučanja v srednji Evropi. O bloškem smučarju je pisal Janez Vajkard Valvasor v Slava vojvodine Kranjske. Bloke so poznane še po Krpanovi poti, Bloškem jezeru in bogati dediščini.
Športno društvo Bloke Nova vas organizira vsako prvo nedeljo v februarju tradicionalne Bloške teke. Bloški teki imajo bogato tradicijo, saj jih organizirajo že od leta 1975 ( na njihovi spletni strani od 1980) .
Bloški teki 2023
Po 6 letih so letos organizirali tek na 7 in 20 km. Proga za klasiko je bila poledenela, za drsalni korak pa zratrakirana , ozka in malo groba ( grobo zrnat sneg). Tek na 20 km šteje za pokal SLOVENSKI maraton. Z Urošem sva sva se jih udeležila spet po daljšem premoru. Jaz po približno 13 letnem premoru.
Čez Karavanke potekajo etape mednarodne planinske poti Via Alpina, Slovenske planinske poti, panoramske pohodne poti Južne Alpe (Panoramaweg Sϋdalpen) in ostaale. Zanimive so razne tematske pohodne poti (Geotrail Košuta, etape Slovenske geološke poti, gozdne učne poti, …). Ob markiranih planinskih poteh so številne koče (koča na Golici, Valvasorjev dom ,..), kjer pohodnikom nudijo zavetje in prenočišče, hrano in pijačo ter prijazne in koristne nasvete (če so odprte) .
Golica – Stol
Je na Via Alpina ena najbolj razglednih poti. Kot je naš največji pesnik France Prešeren Podhomski rob imenoval oltar Gorenjske, lahko greben Karavank imenujemo visoki oltar Gorenjske.
Glede na dolžino, je pot od planine pod Golico do Žirovnice nekaj km daljša od tekaškega polmaratona, časovno pa nekajkrat več. Z vlakom sem se zapeljal od ŽP Bled-Jezero (7h07) do Jesenic. Tu sem imel še dovolj časa za jutranjo kavo pred odhodom avtobusa (7h40) do planine pod Golico. Startal sem pri zadnji postaji (ob cerkvi) ob 8h in zaključil ob 16h37 na ŽP Žirovnica, kjer sem zadnjo minuto ujel vlak za Jesenice (16h37) in nato ob 16h51 za Bled – jezero. Ker iz Gorice ponavadi zamuja, je bilo še dovolj časa za zasluženo pivo na postaji. Na Valvasorju je stari oskrbnik odpovedal in je bil dom do nadaljnjega zaprt. Časi na tablah in opisih za pot od sedla Suhe do Stola se razlikujejo, kot je ravidno že iz fotografij. Sam sem porabil 4h41 , od tega tega za hojo okoli 4h.
Pot do Suhe se vije mimo znamenitih Savskih jam, ki so bile eno največjih rudišč železove rude konec 18. stoletja pri nas. Cesta se pozimi spremeni v sankališče, lep zavarovano z deskami na zavojih. Cesta mimo Savskih jam je tudi pristop za turni smuk z bližnjega Ptičjega vrha. Markirana pot nas vodi čez Markljev rovt na sedlo Suha. Tu se priključi na planinsko post Golica – Stol. Sledi lahek vzpon proti Ptičjemu vrhu , ki ga pot obide in nato ob meji na Korenščico in do Belske planine. Ta del nisem sledil markirani poti, ampak pastirski (?) (nad markirano potjo) . Pot se nato vije pod Struško ( Veliki vrh, 1944m ) in Zijalkami ( 1875m ) mimo sedla Medvedjek na planino Seča. Na Vajneževem sedlu se pot vije ob meji čez Potoški stol na Mali Stol. Nasproti pa sta mi vso pot družbo dela Mežakla in v ozadju Julijci.
Povzpnem se do koče na Malem Stolu (2198) in nadaljujem na Stol. Od tu se ponuja pogled na naselja spodaj, Blejsko jezero in Savo, ki vijuga med gorenjskimi kraji. Pogled pa seže daleč v Gornjesavsko dolino. Sledil je kratek foto postanek in hitra malica. Vmes mi je še planinka ponudila prevoz od Valvazorja do doline. Ker sem bil že v časovni stiski sem se ji oddolžil z lepim posnetkom in odletel proti Valvazorju in naprej v dolino. V dolini srečam GRS Duster-ja, ki je z utripajočimi lučmi hitel po izgubljeno planinko.
Od vrha Stola do prvega vlaka v Žirovnici je bilo samo 1h in 45 min. Tako sem večji del poti pretekel in še ujel vlak v Žirovnici (16h 37 min) in nato Jesenice – Bled-jezero ob 16h 51 min. Naslednji in zadnji je ob 19h 18 min (ob delavnikih).
hdr
Total distance: 25.52 km Total climbing: 1882 m Total descent: -2336 m
Parenzana ali Istranka ali Porečanka, je bila ozkotirna železniška proga v času avstro-ogrske monarhije, ki je povezovala 33 istrskih mest v dolžini 123,1 km.
Parenzano sem prekolesaril prvič ( Koper-Poreč 2007) nekaj let po odprtju (2002) . In nato še nekajkrat po delih v obe smeri (2011, 2012, 2013) ali posamezne dele ( 2018) . Tokrat pa se nas je bilo v skupini šest članov turnega kluba Gora in dve nečlanici.
Trans Karavanke je 132 kilometrov dolga turnokolesarska avantura od Jezerskega do Tromeje ali v nasprotni smeri. Večinoma poteka po gozdnih cestah po pobočjih Karavank Najvišje se povzpne na na svoji najbolj zahodni točki , ki meji z Avstrijo in Italijo: na Peči oz. Tromeji.
Obišče Slovenski planinski muzej v Mojstrani ter nekaj popularnih planinskih postojank (Valvasorjev dom pod Stolom, Dom Pristava v Javorniškem Rovtu, Planinski dom na Zelenici, Dom na Kofcah),
Moja pot čez Karavanke je bila dol a kar 230 km. Zaradi začetkta in cilja na Bledu je to bilo še dodatnih 100km. Kjer je bilo mogoče sem uporabil javni prevoz: avtobus ali vlak.
Potek: Mojstrana – Gozd Martuljek – Kranjska Gora – Rateče – Peč (Tromeja) – Korensko sedlo – Podkoren – Kr. gora – Mojstrana
Ker sem kolesaril še nazaj v Mojstrano se je nabralo (po števcu) 55km. Od Korenskega sedla sem kolesaril proti Železnici in nato čez travnike mimo Natur kampa v Podkorenu in se v Kranjski gori priključil na kolesarsko pot.
Total distance: 51.82 km Total climbing: 1378 m Total descent: -1387 m
Kolesaril sem v nasprotni smeri kot je v opisu. Start je bil v planinskem muzeju v Mojstrani in cilj naj bi bil v Begunjah v idealnih razmerah. Vendar zaradi ferate na Gradišče in vročine na osojni legi in pozni uri sem zaključil v Pristavi in se spustil do Jesenic. Nato sem se zapeljal z avtobusom po avto in domov.
Total distance: 31.28 km Total climbing: 1294 m Total descent: -1208 m
Je del 3. etape Valvasorjev dom – Mojstrana. Startal sem na Bledu in se zapeljal čez Piškovco in Breg v Žirovnico. Od Vavasorja sem nadaljeval na Zabreško planino na planšarijo, za katero že desetletja skrbi prijazni planšar. S planine je lep razgled naves blejski kot. Na Bled sem se vrnil čez Vrbo , pod nivim železniškim podvozom in mimo golf igrišča.
Total distance: 35.05 km Total climbing: 1265 m Total descent: -1265 m
Krožna pot iz Begunj, v Drago, mimo past. koče Planince na Preval, skozi Tržič v Begunje
Iz Begunj se zapeljemo po asfaltu mimo spomenika talcem, gradu Kamen, katerega zgodovina sega v 12. stoletje, v Drago. Iz Drage se usmerimo na makadam proti planini Planinca. Na Planinci je prijetna pastirska koča s ponudbo lokalnih dobrot. Vzpon nadaljujemo desno po cesti proti Prevalu, kjer nas čaka še 300m vzpona do navišje točke.
Sledi spust do Prevala., ki poteka po slikovitem pobočju Begunjščice, ki se dviga visoko nad nami. V pastirski koči na planini se lahko okrepčamo. Spust s planine Preval poteka po strmi makadamski cesti. Dolg je nekaj manj kot 6 km v katerih se spustimo za 650 višinskih metrov v Podljubelj. Iz Podljubelja sledimo stari cesti, ki nas pripelje v staro mesto jedro Tržiča. Žig je vTPIC poleg upravne enote. V mestu se lahko okrepčamo, si med potjo ogledamo Kurnikovo hišo, v muzeju spoznamo lokalno zgodovino in se slikamo pred znamenitim zmajem, ki ilustrira pripovedko o nastanku kraja. Vrnemo se čez Bistrico, Brezje, Hudi graben, Zadnjo vas in Slatno v Begunje.
aiaihdraihdrai
Total distance: 34.96 km Total climbing: 1725 m Total descent: -1751 m
Kofce so cilj 1. etape ali začetek 2. etape TRANS Karavanke. Lahko pa so del krožne kolesarske ture: Jelenodol-Kofce-Medvodje-Jelendol.
Parkiral sem v Jelendolu v dolini Tržiške Bistrice na parkirišču nad gostiščem poleg igrišča pod Bornovo graščino. Na informacijskih tablah lahko preberemo, kako je bila ta dolina napredna na prelomu 19. in 20. stoletja v kateri je zvonil telefon in svetila električna luč že v 19. stoletju.
Cesta gre v smeri Dovžanke, ter planin Kofce, Šija, Pungrat in Tegošče. Nad vasjo se asfalt spremeni v makadam in cesta postane strma.
Razgibana cesta se po vzponu zravna in nadaljujemo naravnost mimo odcepa za Kal. Na Ravneh se začne strm vzpon. Od tu sem previdno vlekel kolo, saj na tem delu pogosto srečamo kolesarje in cesta je strma in polna večjih kamnov.
Do doma na Kofcah čez planino za ogrado ponavadi ne ostane dovolj energije in je bolje potiskati kolo.
Dom je po 15. septembru odprt samo za vikend. Foto namesto žiga in okrepčilo iz ruzaka sta bila glavna aktivnost nato pa še kratek pozdrav z nekaj pohodniki.
Prvi del spusta proti Medvodju poteka po vlaki, ki vodi čez planino Ilovica proti planini Šija. Ko po cesti nadaljujemo od Šije (kjer za postanek si lahko privoščimo dobro okrepčilo Taborniškem domu Šija poleti) kmalu dosežemo najvišjo točko dneva (1.555 m). Hitro sem bil mimo slikovite planine Pungrat, kjer se poleti lahko okrepčamo z domačimi mlečnimi dobrotami. nato pa sledi za okrog 850 višinskih metrov in 13,5 km dolg spust do Medvodja. Pred glavnim križiščem v Medvodju je odcep ostro levo, ki vodi do Stegovniškega slapu . Čeprav slap leži 1 km stran od moje poti, sem prestavil ogled na naslednjo turo. Sledilo je še 4km lahkega spusta do Jelendola z vmesnim postankom v ribogojnici.
Total distance: 27.76 km Total climbing: 1518 m Total descent: -1527 m
Zg. Jezersko – Bled
Je del etape Zg. Jezersko – Dom na Kofcah podaljšane čez Begunje in Lesce do Bleda. Do Zg. Jezerskega sem se pripeljlal z avtobusom s postajališča št. 16 na avtobusni postaji v Kranju . Prevoz kolesa je brezplačen in le če je dovolj prostora.
Izhodišče je TIC Jezersko, Zgornje Jezersko 57, 4206 Zgornje Jezersko (višina 860 m) , kjer je tudi kontrolna točka. TIC je od oktobra naprej odprt samo za vikend. Etapa poteka: Zg. Jezersko – Sp. Jezersko – Komatevra – Brsna lesa – Medvodje – Planina Šija – Dom na Kofcah. Sam pa se v Medvodju nadaljeval spust do Jelendola. Po makadamska pot se spusti do Spodnjega Jezerskega, kjer prečka glavno cesto in se ji na kratko spet pridružili. Pri prvih hišah na Spodnjem Jezerskem po zavije desno čez most proti Pečovniku in Komatevri. Začne se približno 7,4 km dolg in 750 višinskihi metrov vzpon, kjer v spodnjem delu sledimo se reki Kokri. Za naseljem Bajte se začne makadamska gozdna cesta. Ogledal sem si stari kamnolom lehnjaka, višje pa sem se ustavil pri partizanski bolnici Krtina. Od ceste je še 100 m vzpona. Je ena od dveh ohranjenih partizanskih bolnic pri nas. Na zadnjem desnem ovinku pod ostanki vojašnice Pečovnik sem zaradi gozdarske vlečnice in kupov smrečja spregledal pot, ki vodi levo navzgor proti Brsni lesi in se zapeljal konca ceste in do ruševin bivše obmejne vojašnice Pečovnik.
Ta zahtevnejši odsek (približno 500 m), kjer je potrebno zaradi zahtevnosti terena in naravovarstvenih omejitev hoditi ob kolesu, sem poleg hoje ob kolesu kolo mestoma tudi nosil.
Po prečenju sedla na tržiško stran sem spustil do makadamske ceste in nato sledil cesti in smerokazom navzdol proti Medvodju. Sledil sem glavni cesti, ki je najbolj zvožena od kamionov, ki prevažajo les.
Med potjo sem v ribniku Jelendol (031/392761) “ujel” dve postrvi in nadaljeval spust do Tržiča skozi zanimivo Dovžanovo sotesko. Za okrepčilo sem zavil še v Moje štruklje.
bližnjice v sp. Jezerskokamnolom lehnjakabolnica krtinagozdarska žičnica za hlodovino Hoja po planinski potiaigreben Košuteribnik JelendolribnikTržičpogled od Srednje vasi
Že več kot tisoč let popotniki z vseh koncev Evrope kot tudi ostalega sveta potujejo v Santiago de Compostela, kjer je zaključek znamenitih poti Caminos de Santiago ali Jakobovih poti, ki se raztezajo po celi Španiji in tudi Evropi. Nekateri iz verskih, drugi iz kulturnozgodovinskih in tretji iz duhovnih ali rekreativnih razlogov prepotujejo večji del severne Španije in se tam srečajo z bogato dediščino, ki so jo na tem delu Pirenejskega polotoka ustvarjala številna ljudstva. Skrivnostna Baskija z mondenim letoviščem San Sebastián in prestolnico Bilbao ponuja prav posebno doživetje. Stare prestolnice srednjeveških kraljestev Valladolid, Burgos in León krasijo velikanske katedrale in številne cerkve kot simbol tesne povezanosti med cerkveno in posvetno oblastjo. Bogata notranjost katedral nas popelje v čas rekonkviste in junaških zmag bojevitega Cida. Kot moderni popotnik – bicigrino ( romar na kolesu) sem tudi sam vrhunec poti doživel v mestu Santiago de Compostela, ki je s svojimi sijajnimi spomeniki živa priča španske zgodovine arhitekture.
Včasih se najdeš sredi ničesar in sredi ničesar najdeš sebe!
Caminos de Santiago
Leta 2015 je Unesco odobril razširitev Camino de Santiago v Španiji na “Caminos de Santiago de Compostela: Camino Francés in Caminos del Norte de España”,
Več o potovanju po severni Španiji , njenih prestolnicah je/bo v blogu Španija northe. Pred potjo sva z ženo naredila načrt ogledov, rezervirala hotele in hostle in zbrala čimveč informacij. Sam pa sem naredil načrt za kolesarjenje po Camino Frances od Ponferade do Santiaga.
Najbolj priljubljena pot (na kateri je sredi poletja velika gneča) je Camino Francés, ki se razteza od St. Jean-Pied-du-Port blizu Biarritza v Franciji do Santiaga v Španiji. Camino Frances ima skupno razdaljo 760 do 780 km. Začne se v Saint Jean Pied de Port in v občini Roncesvalles v Navarri.
Obstajajo tudi posamezne veje Camina, kot na primer Gorenjska veja
Santiago de Compostela je končna točka velike mreže starodavnih romarskih poti, ki se raztezajo po Evropi in se končajo pri grobu sv. Jakoba v Santiagu de Compostela. To znamenito romarsko mesto na severozahodu Španije je postalo simbol v boju španskih kristjanov proti islamu. Konec 10. stoletja so ga muslimani uničili, v naslednjem stoletju pa je bil v celoti obnovljen.
Čeprav je končni cilj Camino de Santiago, kjer je grob oziroma so pokopani ostanki apostola Jakoba, se lahko začne romanje s katere koli točke poti in smeri. Vsak romar izbere izhodišče glede na čas, ki ga ima oziroma glede na fizično zmogljivost.
Najkrajša razdalja za certifikat Camino de Santiago je 100 km za peš in 200 km za kolo. V primeru Francoske poti je to:
Ima skupni vzpon 3000 metrov in na mnogih njegovih etapah najdemo visokogorske prelaze. Te informacije so še posebej pomembne za romarje, ki želijo opraviti Camino de Santiago s kolesom, saj bo pred tem potreben trening.
Čeprav za Camino ni potrebno uporabljati sled (gpx), saj so oznake ( puščice, školjke, napisi, kolesa) tako na stebrih , tablah, hišah, itd. tako za peš kot za kolo. Camino Frances, ki gre po asfaltni cesti, lahko shranite sled tukaj .
Zgodovina poti Camino de Santiago Frances
Pot Camino Frances je nastala v obdobju, ki ga poznamo kot zgodnji srednji vek. Natančneje, med 9. in 10. stoletjem. V spomin na benediktinske menihe in duhovnike, ki so se od leta 836 udeleževali romanja in naredili prehod skozi gore (San Roque ) je v vasi O Cebreiro ob cerkvi spominska plošča z letnico 836.
V spomin Benediktanskim menihom za prehod čez goro, l. 836
Vse se začne z odkritjem groba Kristusovega apostola Jakoba. Očitno naj bi ga po njegovi smrti njegovi učenci preselili iz Jeruzalema na nek sveti kraj v Gliciji. Tako obstaaja več legend o Camino de Santiago.
To je bil začetek romanja, ki ni le zbralo vernikov, ki so želeli v Santiago, ampak tudi simbolizira pokoro ali prizadevanje za izpolnitev obljube, ki so jo dali apostolu.
Najprimernejši čas za na pot
Prednost pomladi je, da nam ponuja čudovite razglede in precej prijazno vreme, ker so mnogi predeli pod vplivom oceanskega podnebja z blagimi temperaturami. Glavna pomanjkljivost pomladi je lahko nestabilno vreme z več dežja
Povprečna najvišja temperatura v severni Španiji maja je 21,5 ℃. Povprečna najnižja temperatura je 10,8 ℃. V začetku maja lahko pričakujete nižje temperature, povprečna najvišja temperatura je okoli 19,65 ℃. Pomembno je vedeti, da se lahko vreme na različnih nadmorskih višinah bistveno razlikuje, še posebej v gorah. Dolžina dneva na začetku meseca maja je približno 14 ur in 5 minut, sredi meseca 14:41 in na koncu meseca 15:07.
Če imate na voljo samo en teden in želite pridobiti Compostela romarsko potrdilo , vam priporočam, da izberete zadnjih 100 km ali 200 km (s kolesom) katere koli uradne ali popularne poti Camino de Santiago: francoski Camino, portugalski Camino, angleški Camino ali primitivni Camino. Izberite eno ali drugo pot Camino de Santiago, odvisno od vaše telesne pripravljenosti in starosti. Za hojo po Camino de Santiago morate biti pripravljeni na izziv. Če razmišljate o nošenju nahrbtnika med hojo, ta ne sme presegati 10 % vaše teže (kar pomeni, da boste morali veliko stvari pustiti doma). Če nameravate uporabljati transport prtljage, vaša prtljaga med sprehodom ne bo z vami in boste hodili z majhno torbo samo z osnovnimi stvarmi. Glavni nasvet za Camino de Santiago je: nosite dobro uhojene svoje pohodne čevlje! Vremenske razmere v severni Španiji (zlasti v regiji Galicija) so ponavadi precej nestabilne. Dežni plašč je obvezen. Tudi v najbolj vročih mesecih, kot je avgust, obstajajo možnosti za dež. Lahek dežni plašč je mogoče enostavno shraniti v nahrbtnik Bicigrini ( romarji na kolesu) pa naj si ne naložijo predolge etape s prezahtevnimi vzponi.
Prektični nasveti
Nasveti na poti
Pred odhodom si oglejte vremensko napoved.
V nahrbtniku ponesite prigrizek in osvežilni napitek (Francoski Camino je dobro opremljen glede zmogljivosti na poti (albergue, rastavracije, bari, hoteli, hostli), kar ne velja za ostale.
Camino de Santiago ni dirka. Vzemite si čas, bodite romar neobremenjen s hitrostjo.
Bicigrino mora imeti še opremo za kolo: rezevrno zračnico, tlačilko, komplet za menjavo zračnice in za popravilo verige, olje za verigo, Najem kolesa ponavadi to vključuje.
Če želite prejeti Compostela potrdilo, morate prehoditi vsaj zadnjih 100 km katere koli od poti Camino de Santiago z žigi na “romarskem potnem listu “(2 Eur), ki to dokazujejo.
Za Camino de Santiago s kolesom je potrebno kolesariti vsaj zadnjih 200 km po kateri koli uradni poti Caminos de Santiago in kot dokaz imeti vsaj 2 žiga na etapo na romarskem potnem listu .
Romarsko izkaznico pridobite v romarski, informacijski ali turistični pisarni, albergu, hotelu hostlu ali mestni hiši na izhodišču (če je v malo večjem kraju). Pečat v svoj romarski potni list lahko vtisnete na poti v cerkvah, hotelih, restavracijah, turističnih uradih, ‘albergih’ in celo v trgovinah z živili ob vašem postanku na poti. To morate storiti vsaj dvakrat na dan. Samo recite “sejo i firma” (sello y firma ).
ROMARSKA SPREJEMNA PISARNA
Naslov je: Rúa Carretas, nº33, 15705 Santiago de Compostela, A Coruña – ESPAÑA, Tel.: +34 981 568 846, oficinadelperegrino@catedraldesantiago.es. Najdete jo, če greste čez trg mimo katedrale Santiago de Compostela in po stopnicah navzdol mimo hotela in na koncu stopnic zavijete desno in do konca ulice. Potrebno je izpolniti podatke v njihovi aplikaciji ali na papirju, pridobiti številko in počakati, da pokličejo številko.
Priprave
Kolo sem rezerviral v agenciji iz Santiaga. Poleg kolesa je bil komplet za menjavo zračnice in poravilo verige, tlačilka, rezervna zračnica in bidon. Doplačilo za čelado je bilo 3 Eur/dan. Cena za kolo je bila 20 Eur/dan in dostava 32 Eur ne glede na mesto dostave. Torbo za kolo sem imel svojo. Za kolesarjenje sem imel oz. sem si rezerviral 3 dni, za kolikor sem prekinili skupno potovanje. Tako je prišla v poštev najkrajša varianta v dolžini 215 km: Camino de Santiago iz Ponferrade. Prvotni načrt iz 4 dni sem skrajšal na tri dni:
2.5.2022, Ponferrada, prihod popoldne in namestitev v hostal RIO SELMO tik ob poti, Ogled: Castilio de los templarios
3.5.2022, Ponferrada – O Cabreiro – Tricastela , etapa: 75 km, ogled vasi O Cabreiro,
4.5.22, Tricastela – Sarria – Palais de Rei ( prihod 4.5.22) , etapa: 75 km ,
5.5.22, Palais de Rei – Santiago de Compostela, 67km , prihod popoldne in vrnitev kolesa.
4 Etape po 50 km, sem združil v 3
Na spletu lahko najdete številne opise etap iz različnih začetnih mest, dostopnih z avtobusom, vlakom ali letalom: na primer iz Leona.
Kaj je za videti v Ponferrada?
Ime je iz iz latinščine : Pons Ferrata, železni most.
Je mesto v severozahodni Španiji in tudi ena izmed glavnih postaj na romarski poti Camino Frances. Glavna znamenitost je odlično ohranjen grad Los Templarios, ki je obdan z jarkom , ima dvižni most ter hrani knjižnico vitezov templjarjev. V “Castillo de los Templarios” je prost vstop v sredo, in popust za romarje z “romarskim potnim listom”.
Muzej El Bierzo spremlja lokalno zgodovino z eksponati, vključno s paleolitskimi in srednjeveškimi artefakti. “Museo de El Bierzo” ponuja popolno potovanje skozi zgodovino Ponferrade in El Bierza s široko paleto različnih eksponatov.
Basílica Nuestra Señora de la Encina je renesančna cerkev z zvonikom iz 17. stoletja.
Zanimivi so še muzeji : Museo de la Radio, Museo del Ferrocarril, Museo de El Bierzo, Museo de la Energía.
Castillo de los Templarios Museo de la RadioMuseo de El Bierzo,
Najin sprehod po Ponferradi je bil kratek: mimo Torre del Reloj in okoli gradu. Ker je bil 2. maja še praznik (prenos zaradi 1. maja v nedeljo) so grad zaprli že ob 14h.
Torre del RelojCastillo de Los Templarios
Mozarabska cerkev Santiago de Peñalba se nahaja v vasi s tem imenom, 15 km od Ponferrade v Valle del Silencio (Dolina tišine) v regiji El Bierzo, Mozarabska cerkev (v stilu Mozarabica) je edini ostanek samostana iz 9. stoletja, ki ga je ustanovil San Genadio.
Las Médulas
Las Médulas se nahaja približno 25 km od Ponferrade. V Las Médulas, ki je razglašen za območje svetovne dediščine, so bili rudniki, kjer so Rimljani pridobivali zlato s postopkom »montium ruin« v 1. in 2. stoletju in so ga pošiljali neposredno v Rim.
Zgodovina Palas de Rei je tesno povezana z vojaško zgodovino teh krajev in ohranja številne arheološke ostanke (dolmene in utrdbe) iz oddaljenega naselja. Po izročilu je mesto dobilo ime “Pallatium regis” po palači vizigotskega kralja Witize, ki je vladal med letoma 702 in 710.
Castillo de Pambre – tripadvisor.comIglesia de San Salvador de Vilar de Donas-tripadvisor.com
Francoska pot svetega Jakoba vstopi v provinco Galicijo iz province Leon in poteka skozi vas O Cebreiro. Muzejska vas O Cebreiro je zagotovo ena najpomembnejših točk na Camino de Santiago in province Galica. Cerkev Santa María a Real v tej vasi namreč ni le najstarejša na celotnem Camino Frances, ampak je znana tudi kot kraj, kjer je shranjen sveti gral O Cebreira – to je pehar in sveta hostija. V O Cebreiru je obvezen obisk predromanske cerkve, najstarejše ohranjene in popolnoma ohranjene na romarski poti v Santiago de Compostela, ki vsebuje sveti gral.
Ta kraj je bil naseljen že od antičnih časov in ta majhna vasica na 1293 metrih na vrhu prelaza Cebreiro v Galiciji dolguje svojo slavo romarski poti in evharističnemu čudežu, ki se je tukaj zgodil v 14. stoletju. Sedanja cerkev je bila obnovljena v letih 1965-1971 na temeljih predromanske cerkve, odkrite pod vaškimi ulicami leta 1962. Kelih je celo vključen v grb Galicije.
Santiago de Compostela je glavno mesto severozahodne španske regije Galicija. Znan je kot cilj romarske poti Camino de Santiago in domnevno pokopališče svetopisemskega apostola svetega Jakoba. Njegovi posmrtni ostanki domnevno ležijo v katedrali Santiago de Compostela, posvečeni leta 1211, katere dovršeno izklesane kamnite fasade se odpirajo na mogočne trge znotraj srednjeveškega obzidja starega mesta. To znamenito romarsko mesto na severozahodu Španije je postalo simbol v boju španskih kristjanov proti islamu. Konec 10. stoletja so jo muslimani uničili, v naslednjem stoletju pa je bilo v celoti obnovljeno.
Kaj je za videti v Santiagu de Compostela ?
Muzej katedrale Santiago de Compostela.
Muzej Galicijskega naroda. Muzej, ki se nahaja v starem samostanu Santo Domingo de Bonaval, je bil ustanovljen leta 1976.
Hiša Casa do Cabildo. Je blizu avtobusne postaje. Vstop je prost. Njen glavni namen je polepšati trg Las Platerias v Santiagu.
San Lorenzo de Trasouto. Plača San Lorenzo v mestu Santiago je srednjeveški samostan, preurejen v stanovanjsko palačo. Izvira iz 13. stoletja,
Galicijski center sodobne umetnosti (Galician Contemporary Art Centre-CGAC). Terase tega edinstvenega muzeja, ki se dvigajo nad mestom ponujajo nekaj najboljših razgledov na zgodovinsko četrt Santiaga de Compostela.
Katedrala Santiago de Compostela. Je ena izmed najbolj poznanih v Španiji.
Palača Raxoi. Palača Raxoi se nahaja pred katedralo na trgu Plaza del Obradoiro. Leta 1766 je gradnjo naročil nadškof Raxoi.
Hostal de los Reyes Católicos. Arhitekturni zaklad, ustvarjen za prenočevanje za romarjev.
1. etapa: Ponferrada – Tricastela
1. etapa: Ponferrrada – Tricastela
Shrani sled (gpx, začetek po cesti , nato po Caminu, desni klik na sled in izberi : save link as…).
Total distance: 62.08 km Total climbing: 1054 m Total descent: -332 m
Fotogalerija 1. etape
hostal rio selmo,CaminoNajstarejši podatki o naselbini Cacabelos segajo v paleolitikPrve človeške naselbine na tem območju segajo v neolitsko doboproti Faba zaprta cestalevo pešpot, desno kolesarska pot za Fabaresje pozdrav v O Cebreiro kamnite slamnate hiše v O CebreiroElías Valiña Sampedroobvezni dodatek je vinoprelaz in spust v Tricasteloresjeobe smeri v Santiago2 poti iz TricastelaPonferada – Tricastela
Startal sem ob 9h po zajtrku. Zavil sem na Rua Cemino de Santiago in vozil po cesti do Camponayara, čeprav je bolje po caminu. Za začetek in zaradi dolge etape sem tako pridobil nekaj časa. Nato pa sem vozil vse do Tricastela po Camino. Določeni odseki , ki so namenjeni kolesarjem so po asfaltnih cestah. Pot se vije čez zanimive kraje in zgodovinska mesta.
Cacabelos. Najstarejši podatki o naselbini segajo v paleolitik, o čemer pričajo litični artefakti, najdeni na terasah jame,
Villa Franco del Bierzo: Villa Franco del Bierzo je naselje in občina v provinci León, Kastilija in León. Prve človeške naselbine na tem območju segajo v neolitsko dobo, medtem ko so bili Keltiberi prvi zgodovinsko poznani tukaj živeči ljudje. Živeli so v Bergidumu, kasneje znanem kot Bergidum Flavium po rimskem osvajanju. Bierzo je španska zaščitena označba porekla (DOP) za vina, ki se nahajajo na severozahodu province León in Kastilija.
preregrino
Ob poti nas stalno spremljajo figure neuničljivih peregrinos-ov iz kamna ali kovine.
Ta etapa je imela najvišji vzpon na 1302 m visoko vas O Cebreiro. Vzpon se pri začne Las Harreias , 44 km od Ponferade. Kmalu za La Faba ( fižol ), se odcepi pot za kolesarski kamino po cesti: vendar naj bi bila zaprta po besedah domačinke. Tako da sem se vrnil nekaj km nazaj do odcepa in nadaljeval po peš poti. Čeprav je bilo proti koncu na tabil samo še 4km do O Cebreiro , se je porivanje kolesa v breg vleklo slabo uro. Zato pa je bila nagrada večja: lep sprejem v vasi in kosilo z ženo. V hiši iz kamna in kriti s slamo (kot vse hiše) je bila tudi trgovina domače obrti in tipčnih spominkov: keltski obeski, amuleti, keltski simboli, keramični, srebrni, bronasti, železni spominki, nakit, prstani, uhani, obeski, zapestnice in klicalci angelov. V spomin na benediktinske menihe in duhovnike, ki so se od leta 836 udeleževali romanja in naredili tukaj prehod čezi te gore stoji ob cerkvi spomiska plošča. Ob cerkvi je še spomenik Elías-u Valiña Sampedro, ki je bil ena najpomembnejših osebnosti pri oživitvi sodobnega romanja v Santiago. Pri kosilu je obvezen dodatek steklenica vino tinto. Potem je sledil še spust v Tricastela.
2. etapa: Tricastela – Palas de Rei
Tudi ta etapa je bila dolga okoli 75 km. Za kolesarjenje po Camino gpx sled ni potrebna. Koristna je za vožnjo po asfaltnih cestah, kar pa bolj spominja na tekmo kot na Camino. Vedno sem se držal kolesarskih oznak za Camino. Pri dolgih spustih in gneči na Caminu pa sem zavil na “carretero”, če bilo možno.
2. etapa: Tricastela – Palas de rei
Odločil sem se za daljšo varianto ( +10km) z ogledom samostana Samos in postankom za rogljiček in kavo. Samostan je za ogled odprt po 11h, tako da sem si ga ogledal samo od zunaj.
Monasterio Samos
Naslednji večji postanek je bil v Sarria, ki je z okoli 13000 prebivalci eno večjih mest na Caminu. Za Sarrio so značilne predvsem cerkve, ki so bistvene za Jakobovo pot. Sem spada zgodnjegotska cerkev O Salvador iz 13. stoletja, ki se nahaja na Rúa Maior. Iz Sarrie starta veliko mladih, predvsem šolarjev, ki si tako pridobijo romarsko potrdilo. Zato so od tu naprej skupine pohodnikov večje. Iz nenavadne ulice rúa Maior je mogoče videti edini stolp, ki je ostal od srednjeveške trdnjave, ki pripada mestu, imenovanem trdnjava Sarria. Sarria ima tudi odlične povezave z ostalimi mesti z vlakom.
Naslednje zanimivo mesto je Portomarín, ki je bilo zgrajeno ob rimskem mostu čez reko Minho in obnovljeno v srednjem veku. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja so reko Miño zajezili, da bi ustvarili rezervoar Belesar, s čimer so staro vas Portomarín potopili. V letnih časih, ko je nizek nivo jezu, so še vedno vidni ostanki starodavnih zgradb, obala in stari most. Kolesarski Camino zavije na glavno cesto pred vstopom v mesto. Portomarin oz. most čez reko je najnižja točka te etape, 349m, natop pa sledi vzpon mimo župnijske cerkve v Castromaior (pomenovan po hribu v bližini El Castro oz. utrdbi na hribu). Castro pomeni utrdba (seznam utrdb v Galiciji). Seledi še vzpom mimo O Alto do Hospital do Ventas de Naron, nato pa manjši spust do Palas de Rei. Tako kot v vseh manjših mestih se tudi tu zmanjšuje št. prebivalcev (13192 v l. 1930 in 3226 v l. 2020)
Fotogalerija 2. etape
Samos skupna ležiščaSamoscamin o po stopnicahgrbPortomarin še 74 kmTricastela-Palas de rei
Total distance: 66.31 km Total climbing: 767 m Total descent: -870 m
Start naj bil kot običajno ob 9h. Vendar ob jutranjem hitenju ob pakiranju sem pustil del opreme in ključe od hostla na recepciji, ko sem šel po kolo v garažo. Na srečo je imel hostel “kaselc” na šifro z rezervnim ključem. Tako da sem to lahko uredil po telefonu.
Čeprav naj bila etapa krajša od predhodnih, se je izkazala za enako dolgo. Vzrok je bil, ker sem vozil po kolesarskih oznakah, ki vodijo proti Touro. Vendar pa sem si zato ogledal Castillo de Pombre od zunaj. Ta veličasten grad v gotskem slogu, zgrajen v 14. stoletju, je najboljši primer vojaške arhitekture v Galiciji in eden redkih, ki je ostal po uporu Irmandiña. Nekaj časa sem sem porabil za ta ovinek in vrnitev na Camino.
Tradicija pravi, da so romarji v mestu Preguntonio – mesto spraševanja, vedno spraševali, kje se gre v Santiago. Zato tu odkrijemo zgodovinske poti do Compostele, polne legend in spektakularnih pokrajin, ki še vedno ohranja bistvo Camino de Santiago. Pot poteka skozi travnike, hraste in kostanje, ki obkrožajo vasi in kjer se izmenjujejo ozke ceste z malo prometa s starimi potemi, ki so zanimiva dediščina. Ta odsek je povezan s pomenom, ki ga je imela ta pot že dolgo preden je bila zgrajena katedrala v Santiagu in spominja na rimsko cesto 19 (via Romana 19).
nasadi eukaliptusa
Poleg avtohtonih dreves so tu veliki nasadi eukaliptusa , ki so značilni za Galicijo. Plantaže eukaliptusa so nasadili po vojni zaradi hitre rasti in profita. Vendar prostovoljci eukaliptuse tudi odstranjujejo, tako da odstranijo drevesno skorjo pri zemlji To naj bi omogočilo rast lokalnih drevesnih vrst in pripomoglo k biodiverzifikaciji in zaščiti vasi pred požari v naravi, ki so tukaj vse večja skrb. Čeprav je Galicija najbolj vlažna regija v Španiji je tu je izbruhnilo skoraj 40 odstotkov požarov v državi med letoma 2001 in 2015.
“c.(amino) complementario” je oznaka za komplementarne poti oziroma poti z zgodovinskimi sledmi, ki so pojasnjene takole: “To so poti, ki romarjem omogočajo dostop do pomembnih krajev, izgubljene poti na poti, od katerih sta dve sledi še ohranjeni.”
Sledilo je še kolesarjenje po mestnih ulicah polnih peregrinosov, od katerih je večina iskala najkrajšo pot do katedrale in romarskega urada.
Zadnji del Camina je bolj živahen, saj je romarjev in tudi restavracij vedno več. Vendar je bil “Menu del dia” še vedno v večini restavracij samo do 16 h ali pa nezanimiv. Zato pa me je pa čakala “ensalada mixta e jamon” v apartmaju. Vrnil sem še kolo v agencijo, ostalo pa je počakalo do naslednjega dne.
Santiago 66,841 kmsamo 58 km šeNi bil ediniSaria: šolski kaminoosvežitevDuhovnik je potrjevalkaščaservis v Arzua Castillo de Pambre via Romana 19svetnik za mrežoc. complementariospomenik templarjemnajslavnejši liki na Camino de santiago
Total distance: 77.12 km Total climbing: 1359 m Total descent: -1658 m
Je 1966 m visoka gora v Spodnjih Bohinjskih gorah. Z vrha je lep pogled na Julijske Alpe in Škofjeloško in Cerkljansko hribovje. V zimskem času je zelo priljubljena med turnimi smučarji.
Dostop
Za naseljem Laški Rovt (table TNP) se v levo odcepi cesta, ki vodi proti izhodiščem na Rodico, planino Suho, Šijo, Vogel… in tabornemu prostoru Laški Rovt. Makadamska cesta kmalu preide v gozd kjer se vzpne taborniškega prostora, nato pa se še nekaj kilometrov razmeroma strmo vzpenja. Po nekaj manj kot 6,5 km vožnje po makadamu pridemo poleti do nekoliko večjega križišča, kjer se v desno odcepi cesta proti planini Storeča raven (izhodišče poti na Vogel). Tu nadaljujemo naravnost in po približno 50 m nadaljnje vožnje prispemo do levega ovinka, kjer je izhodišče poti proti planini Suhi. Parkiramo na primernem mestu ob cest. Pozimi pa ob prvem snegu parkiramo ali nadaljujemo po spluženi cesti. Pozimi posebno priljubljen. dostop je iz Ski hotel Vogel – Rodica, cca 3 h, Ostali dostopi so še:
Ribčev Laz – Rodica (preko sedla Čez Suho) 4 h 15 min in
Ribčev Laz – Rodica (čez Lepo Suho) 4h
Turni smuk
Z avtom smo po spluženi zglajeni cesti pririnili 700 nm visoko. Nadaljevali smo na smučeh po zasneženi cesti. Ko smo zavili s ceste na pot je pa bilo puhca vedno več. Potegnjena je bila špura do Suhe . Le eno prečko v strmem delu je bilo lažje brez smuči. Na Suhi je malo pihalo, zato se nismo posončili. Nadaljevali smo peš skozi žleb, kjer je bil sredini pršič, na robu pa pomrznjen sneg. V konti na vrhu žleba je bila ledena skorja. Naslednji vzpon je trd sneg po katerem smo spet peš prišli v dolino pod Rodico. Najprej je bilo spet ledeno, potem pa nekaj napihanega snega, ki se je končal na sedlu med obema Rodicama. Na vrh Rodice smo odšli peš na derezah. Smučanje je bilo v redu. Najboljša je bila smuka skozi žleb in do Suhe ter skozi gozd po pršiču do ceste in še smuk do avta.
Za zagotavljanje najboljših izkušenj uporabljamo tehnologije, kot so piškotki, za shranjevanje in/ali dostop do podatkov o napravi. Soglasje za te tehnologije nam bo omogočilo obdelavo podatkov, kot so vedenje pri brskanju ali edinstveni ID-ji, na tem spletnem mestu. Neprivolitev ali preklic privolitve lahko negativno vpliva na nekatere funkcije.
Funkcionalni
Vedno omogočeni
Tehnična hramba ali dostop sta nujno potrebna za zakonit namen omogočanja uporabe določene storitve, ki jo naročnik ali uporabnik izrecno zahteva, ali izključno za namen prenosa sporočila prek elektronskega komunikacijskega omrežja.
Nastavitve
Tehnično shranjevanje ali dostop je potreben za zakonit namen shranjevanja nastavitev, ki jih naročnik ali uporabnik ni zahteval.
Statistika
Tehnično shranjevanje ali dostop, ki se uporablja izključno v statistične namene.Tehnično shranjevanje ali dostop, ki se uporablja izključno za anonimne statistične namene. Brez sodnega poziva, prostovoljnega izpolnjevanja obveznosti s strani vašega ponudnika internetnih storitev ali dodatnih zapisov tretje osebe informacij, shranjenih ali pridobljenih samo za ta namen, običajno ni mogoče uporabiti za vašo identifikacijo.
Trženje
Tehnično shranjevanje ali dostop je potreben za ustvarjanje uporabniških profilov za pošiljanje oglaševanja ali za sledenje uporabniku na spletnem mestu ali na več spletnih mestih za podobne trženjske namene.
