Zapeljali smo se do Valvazorjevega dom in odkorakali po markirani poti proti Stolu. Sneg se začne nekaj 100 m nad Prižnico in do izravnave je šlo najhitreje s smučmi na ruzaku. Nato pa je veter pokazal svojo moč in proti vstopu v Janezov žleb je šlo mestoma po vseh štirih. V žlebu je bilo solidno razmehčano. Ker je bila pozna ura, se nismo odločili za krožno pot čez Široko Rižo. Nazaj grede so šle smuči na ruzak in po novih štapnah do vstopa. Nato pa je bilo ravno prav vijuganja po “skorjici” do slabih 100m nad Prižnico.
Za zaključek pa še na zasluženo pivo v Natour bar na Blejsko Dobravo.
Planina Konjščica se nahaja med Viševnikom in grebenom Slemena, katerega najvišji vrh je Ablanca. Najkrajši pristop s smučmi z Rudnega polja je čez Zlate vode in mimo Plesišča.
Na Rudnem polju so tekače na smučeh zamenjali turni smučarji. Če parkiraš avto tik opozorilni tabli pri odcepu se smuča od avta do avta. Tako sem nosil zaradi strmine in nekaj prehodov nekaj metrov smuči na ruzaku nazaj proti Plesišču. S Plesišča sem odsmučal proti Konjščici in nato v grapo, ki se je proti koncu zožila in ozelenela. Zgornje strmine so bile še snežno belo polikane. Povzpel sem se nazaj na Plesišče in odsmučal v smeri Rudnega polja. Višje je lepo pobeljeno in polikano, spodaj pa sneg že pobira inv gozdu pa je več iglic kot snega in tudi grapa je komaj še prevozna.
Vajnež je najvišji vrh Belščice, pogorja, ki se nahaja zahodno od bolj znanega Stola. Z vrha na katerem stoji križ ter slovenska in avstrijska vpisna skrinjica je lep pogled proti grebenu Karavank in Julijskim Alpam ter v daljavi Visokim Turam. Pozimi je tudi priljubljena smučarska tura Slovencev in Avstrijcev. Pozimi je nevarnost plazov na strmih pobočjih. S pametno izbiro poti se da izognit vsem strmim pobočjem. Pristop iz avstrijske smeri je Po Široki riži iz Medvedjega dola. Medvedji dol (Bärental) si vsekakor zasluži svoje ime, saj so smučarji že naleteli na medvedove sledi. Odsmuča se v smeri vzpona. Z naše strani je poleti več smeri dostopa, pozimi pa čez Medji dol ali planino Stamare.
Parkirali smo pod domom Trilobit na Javorniškem rovtu, kjer med tednom ni zasedeno od turnih smučarje. Od doma je bila lepa smučina čez planino Stamare. Naprej preko Hrašenske planine je lahek vzpon , ki bi skoraj v vsakih razmerah moral biti varen. Še najbolj strm je gozd nad Planino Stamare,. Pod Malim vrhom nadaljujemo pod grebenom naprej na Vajnež . Na vrhu je mednarodna zasedba Avstrijcev in Slovencev. Odsmučalismo v idealnih razmerah še malo nižje od bivaka in nataknili pse na smuči in se vzpeli proti Kamnitnikuu. Potem pa smo smučali malo bolj vzhodno od smeri vzpona po redko poraščenem pobočju. Nad planino Stamare smo našli po gozdu kar lepe prehode in prismučali do izhodišča.
Cesta na Vršič je lepo prevozna in ob toplih dnevih se tudi kolesarji pripeljejo do prelaza. Ker smo šli na Veliko Mojstrovko iz Drevesnice smo se zapeljali čez prelaz. Ker nismo bili zgodji smo smo zato bili na vrhu sami. Pozna ura se je seveda poznala na snegu. Za gor je bil ravno ta prav. Za dol pa malo bolj moker pa se je vseeno dalo dobro smučati.
Teden se je začel z dežjem v ponedeljek, ki je v torek ponoči prešel v sneg. V Savici ga je zapadlo 10 cm, na Komni pri domu pa do 40cm.. Popoldne se nam nameravam glavnini, ki se je v ponedeljek na Komno odpravila še v dežju. V torek pa so se zbudili na zasneženi Komni. Smuči sem imel že na Komni, tako da sem hitro napredoval. Gazim po poti, ki me pripelje do 48 serpentine, s katere se odpre lep razgled na Bohinjsko jezero. Tu pot preide v dolino imenovano Pekel, kjer se se srečam z Alešem in Andrejem, ki prineseta smuči in pancarje in se skupaj vrnemo na Komno.
Naslednji dan odločimo se za Lanževico. Do Turški vratc je že narejena špura. Pod sedlom med Lanževico in Vrhom nad Gracijo previdno potegnemo smučino. Svež sneg se je sprijel s podlago in se nič ne plazi. Nad sedlom je malo spihane in ledene prečke. Na vrhu pa nas razveselijo razgledi daleč naokoli. Mrzel veter nas ne pusti pri miru. Je pa zato toliko bolj smučanje uživaško. Ustavimo se šele v najnižji konti na Lepi Komni. Ker je lepo se vzpnemo še proti Srednjemu vrhu in iz predvrha odsmučamo do Planine Na Kraju in se sprehodimo nazaj do Doma na Komni.
Naslednji dan se odpravimo po Graciji in v Dolnike. Polovica ekipe že prej zavije proti Govnjaču, polovica pa naredi malo večji krog pod Bogatinom in Mahavščkom. Sonce je že načelo sneg. Pršič je ostal le v osojnih legah. Drugje je pa napihan, skorjast ali že moker pršič. Da ni čisto varno se pokaže v žlebu nad Planino Govnjač, kjer sprožimo plazove. Po mokrem snegu se vzpnemo na greben pod Izpico in odsmučamo še nekaj lepih zavojev po pršiču do dolinice pod Domom na Komni. Popoldne z Mojco odsmučava do pekla in odkorakava do Savice.
Z Rudnega polja in čez Krucmanove konte do vznožja vodi gozdna cesta, ki je že dobro presmučana. Čeprav so to precej samotni kraji med Viševnikom in Mrežcami, pa je Debeli vrh verjetno eden najpopularnejših zimskih ciljev v slovenskem visokogorju nasploh. Tako kot pristop, je tudi celotna tura je razgibana in ponuja z vrha izjemne razglede na Viševnik, Draška vrhova in gore onstran doline Krme s Triglavom na sredi. Iz turnosmučarskega vidika je izlet nekoliko bolj ‘potujoč’, saj se v smeri Krucmanovih kont “potuje” po gozdni cesti , ki so v zimskem času večji del spremenijo v tekaške steze. Vendar pri spustu z Debelega vrha smučarskih užitkov ne manjka, posebno v zgornjem delu, kjer se še najde pršič, tako kot v spodnjem, kjer ne manjka hitrega vijuganja med smrekami. Smučal sem pod Selišnikoma in se tako izognil rodeu po smeri pristopa.
Je eden od stranskih grebenov Viševnika. Kačji rob je poleti viden prehod v visokogorski svet. Pozimi z visoko snežno odejo je eden krajših turnosmučarskih ciljev na Pokljuki. V dobrih snežnih razmerah se turno smučarska gaz usmeri desno pred zadnjo strmino grape pod Zlatimi vodami v vedno redkejši macesnov gozd. V dolgih zavojih nas pripelje na rob., ki nam pouja lepe razglede na Mali in Veliki selišnik, Debeli vrh, mali draški vrh, Mrežce in pokljuško planoto.
To je bila zadnja korona tura . Na robu je bilo skorja, ki se ni predirala, nižje pa se je vedno bolj prašilo. Odsmučal sem v vzhodni in nato jugovzhodni smeri. Čez poseko je bil dober trening na grbinah in čez gozd hitro vijuganje. Na smučišču pa je bil že zratrakiran en pas.
Plesišče je 1790 m visok vrh, ki se nahaja jugovzhodno od Viševnika. Z vrha je lep razgled na Pokljuko, Spodnje Bohinjske gore, Ablanco, Tosc, Veliki Draški vrh, Triglav, Viševnik ter ostale vrhove nad Pokljuko.
Z rudnega poja se usmerimo proti smučišču nato pa se vzpenjmo ob robu smučarske proge. nadaljujemo po smučišču druge bolj strme smučarske proge. Tudi druga vlečnica se kmalu konča, mi pa nadaljujemo po poti, ki preide v manjšo razmeroma strmo grapo. Proti vrhu grapice se pot razmeroma strmo vzpne, nato pa se nenadoma položi in nas mimo opuščene lovske opazovalnice pripelje na razpotje. Nadaljujemo naravnost v smeri Viševnika (desno Lipanca in Viševnik čez Kačji rob) po bolj strmi poti, ki nas po nekaj minutah nadaljnje hoje pripelje na manjše sedelce, s katerega se nam odpre lep razgled na Spodnje Bohinjske gore. Na sedelcu zapustimo markirano pot, ki vodi na Viševnik in vzpon nadaljujemo levo po stezi, ki nas najprej pripelje na predvrh Plesišča, sledimo vse do omenjenega vrha
Ples se po vsakem sneženju začne že zgodaj, vendar ostane še dovolj nedotaknjenih skokov in zavojev za previdne. Zgoraj na položni strmini redki macesni in spodaj smrekov gozd zmanjšajo snežne napetosti in tveganje za za plaz. Sem se pa izognil strmini proti Konjščici in smučal na drugi strani grebena. Nižje v gozdu pa je sveži sneg samo prekril stare vijuge.
Plesišče 2023
Na Zatrniku je bila že megla in skorjast sneg, medtem ko je na Rudnem polju sijalo sonce. Bila je lepa krožna tura čez smučišče na Plesišče in po pršiču v gozdu nazaj na spodnje smučišče v smeri Rudnega polja. Na Plesišču in višje je poplesaval veter, medtem ko je v zavetrju še grelo popoldansko sonce. Opozorila me je redarka na smučišču ( vojakinja ), da je vzpon v smeri Viševnika možen samo po levi strani vlečnice.
Galetovec je neizrazit razglednik na pokljukški, planoti privlačen zaradi svoje 500 m visoke prepadne stene in razgledov na venec Bohinjskih gora, Bohinjsko Belo in blejsko jezero ali nasproti štrlečo steno Babjiga zoba do Karavank in Kamniških alp.
Dostopen ja tako iz Pokljuke kot iz blejske strani. Pozimi je najprimernejši dostop iv Bozinjske bele z izhodiščem pri železniški postaji, kjer parkiramo in se usmerimo šroti vojašnici. Sledimo smernim tablam za Galetovec najprej po asfaltirani nato pa po gozdni cesti..
To je bila ogledna ture, saj razgledov zaradi megle ni bilo. Malo pred Zajamo se je zaprlo in začel je pršiti droben sneg. Za smučanje je najbolj primeren dostop z Bohinjske Bele preko planine Zajame tako zaradi lahkega in položnega vzpona kot zaradi smuke po strmi flanki skozi gozd, ki omogoča v mehkem snegu visoke skoke pri zavoju .
Je razglednik nad blejeskim jezerom z razgledom na greben Karavank od Golice do Velikega Vrha, na Kamniške alpe, savsko dolino in Jelovoco. Zimski dostop s smučmi se konča pod skalo po kateri je dobila ime. Vrh pa se doseže ob jeklenici po ledeni stezi, kadar je zasnežena.
Upravljanje soglasja za piškotke
Za zagotavljanje najboljših izkušenj uporabljamo tehnologije, kot so piškotki, za shranjevanje in/ali dostop do podatkov o napravi. Soglasje za te tehnologije nam bo omogočilo obdelavo podatkov, kot so vedenje pri brskanju ali edinstveni ID-ji, na tem spletnem mestu. Neprivolitev ali preklic privolitve lahko negativno vpliva na nekatere funkcije.
Funkcionalni
Vedno omogočeni
Tehnična hramba ali dostop sta nujno potrebna za zakonit namen omogočanja uporabe določene storitve, ki jo naročnik ali uporabnik izrecno zahteva, ali izključno za namen prenosa sporočila prek elektronskega komunikacijskega omrežja.
Nastavitve
Tehnično shranjevanje ali dostop je potreben za zakonit namen shranjevanja nastavitev, ki jih naročnik ali uporabnik ni zahteval.
Statistika
Tehnično shranjevanje ali dostop, ki se uporablja izključno v statistične namene.Tehnično shranjevanje ali dostop, ki se uporablja izključno za anonimne statistične namene. Brez sodnega poziva, prostovoljnega izpolnjevanja obveznosti s strani vašega ponudnika internetnih storitev ali dodatnih zapisov tretje osebe informacij, shranjenih ali pridobljenih samo za ta namen, običajno ni mogoče uporabiti za vašo identifikacijo.
Trženje
Tehnično shranjevanje ali dostop je potreben za ustvarjanje uporabniških profilov za pošiljanje oglaševanja ali za sledenje uporabniku na spletnem mestu ali na več spletnih mestih za podobne trženjske namene.
