Media blog

Najprimernejši čas za potovanje v Španijo je spomladi (maj in junij) ali jeseni (od druge polovice septembra do novembra). Zato je potrebno iti v Španijo dvakrat. Najprej sva šla  spomladi junija 2019 z Dragano v Andaluzijo in nato  sem sam šel jeseni (oktobra) v Madrid.

Potovanja po Španiji so vedno zanimiva zaradi  ljudi, klime, pokraljine, zgodovine, kulture in jezika. 

Ker sem se pred letom in pol  lotil učenja španskega jezika, je bil to eden od razlogov za potovanje. Fonetika je enostavna za razliko drugih jezikov. Vendar so stavčne strukture, na katere so vplivali rimljani, muslimani in ostali,  z malo pravili in veliko izjemami . Španski jezik je po študiji iz l. 2016  po power index language na 4. mestu na svetu.

Potovanje v Andaluzijo  je bila moja ideja, Dragana pa je iz preteklih potovanj, vodiča po Španiji in nekaj mojih predlogov pripravila načrt potovanja po dnevih.

Let sva imela iz Tervisa pri Benetkah ob 10 h zvečer, tako da smo pristali ob 00 h 15 min v Malagi. Rent-a-car sem rezerviral preko Ryair-a pri Centauro, kar se je izkazalo za slabo, ker imajo svoje parkirišče v bližini letališča in stranke pobirajo s kombijem, ki parkira šele pri izhodu iz letališča. Tako sva v poznih urah prispela v hotel.

Rezervirala sva hotel v Torremolinosu, ki je tudi blizu blizu letališča v Malagi. Hotel Compleyo Los Rosales ima brezplačno parkirišče in je od avtobuse postaje za 10 min hoje. Nočitev je bila 33 eur/osebo/noč, in zajtrk 6 eur/os.

Malaga

Arheološke najdbe in spomeniki iz feničanskega, rimskega, arabskega in krščanskega obdobja so zgodovinsko središče mesta pretvorile v muzej na prostem, ki prikazuje bogato, več kot 3.000 let dolgo zgodovino. Ker sva ogled glavnih znamenitosti v centru imela ves dan, sva se odločila najprej za kratek voden in nato še za samostojen ogled. Na voljo je več kratkih vodenih ogledov- freetour-ov. Na koncu se je izkazalo, da freetour ni bil zastonj ( prostovoljni prispevki ).

Málaga ima subtropsko-sredozemsko podnebje in eno od najtoplejših zim v Evropi. V obdobju od decembra do februarja je povprečna dnevna temperatura 17 °C, nočna pa 7-8 °C. Poletna sezona traja približno osem mesecev, od aprila do novembra, čeprav tudi v preostalih štirih mesecih temperature včasih dosežejo okoli 20 °C.

Zgodovina Málage je dolga okoli 2800 let, kar jo uvršča med najstarejša mesta na svetu. Ustanovili so jo Feničani kot Malako okoli leta 770 pr. n. št.. Od 6. stoletja pr. n. št. je bila pod oblastjo antične Kartagine, po letu 218 pr. n. št. pa kot Malaca pod oblastjo Rimske republike in kasneje Rimskega cesarstva. V 8. stoletju so jo osvojili Berberi, ki so jo preimenovali v Mālaqah (مالقة), in ji vladali 800 let. Leta 1487 je med rekonkvisto ponovno prišla v krščanske roke.

Najprej smo se sprehodili po najbolj znameniti ulici Calle Marques de Larios (markiz je bil najbolj zaslužen za razvoj Malage ) do katedrale in naprej v židovsko četrt , mimo rojstne hiše Pabla Picasa in do rimskega teatera z Alcazabo v ozadju.

Katedrala ( Catedral de la Encarnación de Málaga) je ena najpomembnejših arhitekturnih stavb v mestu. Zgrajena je bila renesančnem stilu med leti 1528 and 1782.

Rimski teater in Alcazaba

Rimsko gledališče se nahaja ob vznožju Alcazabe. Ocenjujejo, da je bilo zgrajeno v prvem stoletju našega štetja, pod cesarjem Avgustom. Je delno ohranjeno in rekonstruirano.

Alcazaba, palačna utrdba ob vznožju griča Gibralfaro, je najbolj ikonična znamenitost Malage in najbolje ohranjena mavrska palačna utrdba v Španiji. Zgrajena je bila med letoma 1057 in 1063. Alcazaba je tudi odličen razglednik, ki nudi razgled na celotno Malago.

Ogled smo zaključili pri nekdanji carinski upravi, ki je nekdaj stala ob morju.

Nato sva nadaljevala z ogledom muzeja Pabla Piccasa in njegove novejše zbirke. Vstopnina je 8 Eur. Muzej se nahaja v središču starega mesta, blizu Plaza de la Merced, kjer se je rodil Picasso.

Málaga je tudi rojstni kraj igralca igralca Antonia Banderas-a.

Food tour

Izbiraš lahko od “wine, olive” ali “tapas food tour”. Odločila sva se za najbolj znano andaluzijsko jed: gazpacho, paradižnikovo hladno juho. Ta španska hladna juha izvira iz Andaluzije in sprva naj bi se z njo v poletnih mesecih krepčali kmetje in pastirji na jugu Španije. Dokler niso odkrili Amerike je bila brez paradižnika.

Znamenitih plaž v Malagi, ki jih je nič manj kot 15 si nisva ogledala. Najbolj znana, El Pedregalejo, je 30 min hoda iz centra. Ker sva imela hotel bliže Torremolinos-u sva se namesto večernega toura po Malagi, raje sprehodila ob plaži v Torremolinosu.

Caminito del Rey in El Torecal

Na poti v Antequero sva imela v načrtu pohod po brveh atraktivne poti Caminito del Rey (mala kraljeva pot) speljane po soteski, katere stene na nekaterih točkah segajo 700 metrov visoko. Najprej je bila to pot za delavce na elektrarni El Choro. Sedanje ime pa je dobila po kralju Alfonsu XIII , ki je prehodil pot pri otvoritvi jezu Conde del Guadalhorce. Ker blagajno zaprejo že zgodaj dopoldne in nisva kupila kart vnaprej po internetu, sva si lahko ogledala le stari jez in se sprehodila ob reki do vhoda v Caminito del Rey.

Sva pa zato imela več časa za ogled ene najbolj impresivnih kraških pokrajin v Evropi El Torecal de Antequera. El Torecal je naravni rezervat v pogorju Sierra del Torecal in ga je Unesco uvrstil v svetovno dediščino. Nahaja se južno od mesta

Antequera, v provinci Málaga. El Torecal je znan je po nenavadnih skalnatih oblikah in po filmski prizorih iz serije Emerald City.

V mestu Antequera sva prespala v manjšem, ličnem hotelu Coso Viejo ali v prevodu “Stara Stvar”. Prenočišče je stalo 45 Eur na noč za oba skupaj. Parkirnina v bližnji podzemni garaži pa je bila 15 Eur s popustom.

Na poti iz Antequere v Granado sva si ogledala še znamenite megalitske grobnice, Dolmens de Antequera: Menga in Viera.

Dolmen je vrsta megalitske grobnice, po navadi sestavljen iz več pokonci stoječih kamnov. Megalit je velik kamen, ki je bil uporabljen za gradnjo strukture ali spomenika, bodisi sam ali skupaj z drugimi kamni.

Ogled je brezplačen, samo vstopnico je potrebno prevzeti na recepciji. Največji steber tehta okoli 100 ton, kar kaže da so obvladali tudi gradnjo najtežjih konstrukcij.

Granada

Granada je muslimansko najbolj zaznamovano mesto Španije. Muslimani so tu vladali 800 let in ostali najdlje. Iz ibersko-muslimanske zapuščine najbolj izstopata Alhambra in Generalife.

Rezervirala sva hotel Macià Real De La Alhambra na obrobju mesta. Kot že ime pove je blizu Alhambre, (3 min s taksijem), Odlična lokacija omogoča povezavo na cesto proti Siera Nevadi . Poleg je avtobusna postaja za center mesta. Odličen hotel z bazenom po ugodni ceni 72/noč za 2 osebi. Eur. Garaža v kleti hotela stane 11 eur/dan. Cena hotelskega zajtrka je bila 11 eur, zato sva raje šla na popečen kruh z olivnim oljem in paradižnikovo omako v bližnji bife.

Glavni cilj je bil ogled Alhambre, najlepšega in najbolj zgodovinskega kraja v Granadi. Brez vnaprej kupljenih vstopnic po internetu ali čakanja od zgodnjih jutranjih ur do odprtja blagajne je lahko ogled zelo drag ali nemogoč. Vstopnice je potrebno kupiti prek spleta več mesecev vnaprej (cena je 14 Eur/osebo). Mesec dni pred prihodom sva lahko kupila prek spleta le še vstopnici (z audio vodičem) za Generalife in trdnjavo (brez ogleda glavne znamenitosti Nasridske palače) po 35 Eur /osebo.

Ob nakupu vstopnic vam določijo uro ogleda. Imela sva srečo, da sva imela ogled ob 8h30, ko še ni gneče in lahko narediš lepe posnetke.

Generalife je bil kraj za prosti čas, ko so se kralji Granade hoteli umakniti uradnim zadevam iz palače.

Granada je tudi mesto glasbenih festivalov. Prvi je bil že leta 1952. V soboto zvečer je pred katedralo igral nekaj deset članski nacionalni ansambel.

Albaicín in Sacromonte sta najbolj značilni in najbolj tradicionaln soseski v Granadi in imata najboljši razgled na Alhambro. Priporočajo voden ogled. Midva sva raje uživala v tapasih in sprehodih po centru.

Ko so Irving Washingtona (najbolj znani ameriški pistatelj) imenovali za konzula v Španiji, je redno prihajal v Granado. Zaslužen je za prvo knjigo gostov Alhambre, da so se lahko obiskovalci in popotniki podpisovali v knjigo namesto na zidove palače.

Córdoba

Córdoba je majhno in obvladljivo mesto. Rezervirala sva hotel Abetos del Maestre Escuela na obrobju mesta. Hotel s 4 zvezdicami je precej oddaljen od centra Cordobe, vendar nudi lasten brezplačen prevoz do mesta. Poleg tega pa je bil eden cenejših: soba s teraso, čudovitim vrtom z 2 bazenoma, 50 Eur/noč za 2 osebi, brezplačno parkirišče.

Na turnejo po Cordobi sva se odpravila z brezplačno turo, ki se imenuje “Free monumental tour” in traja 2h 30 min. S trga Plaza de la Tendillas, najbolj osrednjega trga mesta, smo se sprehodili mimo rimskega teatra in trga Plaza de la Corredera,

do trga Plaza del Potro, nedaleč od obale reke Guadalquivir. Ob trgu je Posada del Potro, nekdanja gostilna, ki jo omenja Miguel de Cervantes v “Don Kihotu”.

Po obisku vrta katedrale smo se sprehodili po  Calleja Salmorejo z  receptom za tipično jed Cordobe: salmorejo.  Gazpacho in salmorejo imata nekaj skupnega. Obe sta juhi na osnovi paradižnika, ki ju postrežejo hladno. Kakor pa je gazpacho tanka juha, polna raznih zelenjav, je salmorejo  bogatejša juha z veliko več kruha, olivnega olja, jajc in šunke.

Po muzeju  bikoborb (Museo Municipal de Arte Taurino ) smo šli do spomenika Maimonidesu (Estatua de Maimónides). Bil je zdravnik, rabin in teolog, in kasneje priznan kot eden vodilnih filozofov tistega časa. Bronasti kip ima lepo zloščene čevlje od dotikov številnih obiskovalcev. Z dotikom naj bi tudi obiskovalci postali modrejši.

Katedrala dveh kultur

Mošeja-katedrala Mezquita (katedrala Marijinega vnebovzetja). Po arabski osvojitvi Vizigotskega* kraljestva, je princ Abd Al Rahman kupil polovico cerkve sv. Vincenca v Córdobi. Leta 784 jo je začel preurejati v mošejo. Mošejo so v naslednjih stoletjih dograjevali. Leta 1236 je Córdobo osvojil kralj Ferdinand III. Kastiljski in mošejo pretvoril v katoliško cerkev. Dodali so stranske kapele in spremenili minaret v zvonik. Kasneje, v 16 stoletju so zgradili krščanski del cerkve v središču stavbe. Pretvorba mošeje v katoliško cerkev jo je morda rešilo pred rušenjem v najtemnejšem obdobju španske inkvizicije. Umetniki in arhitekti so katedralo dograjevali do poznega 18. stoletja.

*Vizigoti Zahodni Goti so bili eno od najpomembnejših vzhodnogermanskih plemen, ki se je v 4. stoletju odcepilo od Gotov in se naselili na ozemlju Rimskega cesarstva, ter prestopili v krščanstvo. V 5. stoletju so na iberskem polotoku ustanovili svoje Vizigotsko kraljestvo.

Najpomembnejša arhitekturna značilnost Mezkite so črtasti podkvasti loki iz jaspisa, oniksa, marmorja in granita. V cerkvi je 856 lokov (originalno jih je bilo1293?). Vse skupaj se zdi obiskovalcu kot morje obokov in stebrov. V cerkvi občudujemo bogato pozlačeno muslimansko molitveno nišo ali mihred nedaleč od gotsko-baročnega krščanskega dela cerkve, kar je edinstven primer na svetu. Prepletajo se gotska, muslimanska, baročna, renesančna in mavrska arhitektura.

Nasvet: obisk stolpa katedrale stane le 2 evra. Uživali boste v najboljšem razgledu na Cordobo s Patio de los Naranjos ob vznožju; vredno porabiti 2 eur in narediti nekaj dodatnih korakov.

Po krščanskem osvajanju je bil nekdanji minaret Aljame preurejen v zvonik. Po potresu leta 1589 je bil zgrajen nov zvonik, ki je objel tudi minaret.

Dvorišča v Córdobi

Če govorimo o dvoriščih, so tista v Córdobi najbolj znana med vsemi v Španiji. V skoraj vsaki hiši v zgodovinskem središču boste našli dvorišče ali teraso z rastlinami in cvetjem.

Rimski most na reki Guadalquivir

Nasvet: Prečite most popoldne, da s fotoaparatom ujamete most v sončnem zahodu. Od druge strani reke Guadalquivir boste imeli lep pogled na mesto Córdoba.

Ko prečkam Guadalquivir po starem rimskem most, se mi zdi, da hodim po 2000 letih zgodovine.

V Cordobi je vredno še ogleda : Muzej Julio Romero de Torres, palača Alcazar , Palace of Mercy, Stolp Calahorra.

Medina Alzahara

Nedaleč od Cordobe sva si ogledala ostanke palače Medina Azahara, arabsko: al-zahra – sijoče mesto. Priljubljena legenda pravi, da je kalif Abd-ar-Rahman III mesto imenoval az-Zahra, ali Azahara, po svoji najljubši priležnici. Mesto, ki je cvetelo približno 80 let, je zgradil kalif Abd-ar-Rahmana III. iz Córdobe. Gradnjo je začel med letoma 936 in 940. Potem ko se je sam razglasil za kalifa, se je odločil, da pokaže svetu svojo moč z gradnjo bleščeče palače, ki pa je bila žal okoli leta 1010 je bila med državljansko vojno uničena.

Grad Almodóvar del Río

Na poti v Sevillo že od daleč zagledate na griču pravljično lep grad Almodóvar del Río nad istoimenskem mestom. Grad je obnovljen in vreden ogleda. Prepletata se muslimanska in krščanska arhitektura. V 8. stoletju ga je zgradil mavrski princ, v 13 stoletju pa so grad osvojili kristjani.

Grad je danes znan predvsem po prizorih iz tv serije Igra prestolov.

Sevilla

Sevilja predstavlja srce Andaluzije z vsemi značilnostmi: bikoborbami, flamenkom, tapasi. Veliko je uličnih nastopačev: plesalci flamenka, akrobati, pevci…

Sevilja je veliko mesto in v zgodovinskem središču ni težko najti hotela, apartmaja ali hostla. Izbrala sva ličen nizkocenovni hotelček El Casa Palacio Don Pedro z velikim predprostorom in majhno recepcijo in brezplačno kavo ali čajem. Nočitev 55 Eur/noč za 2 osebi, garaža za ~ 15 Eur/dan ( s popustom) v sosednji ulici.

Tudi v Sevilli imajo nekaj brezplačnih vodenih ogledov, vendar sva raje raziskovala sama.

Najbolj znamenit razglenik v Sevilli je Las Setas – gobe.

Čeprav je pravo ime Metropol Parasol, vsi to strukturo poznajo kot Las Setas. Je največja lesena konstrukcija na svetu, visoka 28m . Vstop v Mirador de las Setas stane 3 € in poleg vam dajo razglednico in popust pri tapasu v restavraciji na terasi ali pijačo v baru v pritličju. Sprehodila sva se le podnevi, vendar so zvečer ekratni svetlobni efekti.

Katedrala

Je največja gotska stolnica in tretja največja cerkev na svetu. Začeli so jo graditi leta 1402, na ruševinah mošeje in dokončali leta 1506. Kasneje so jo dograjevali. Notranjost je veličastna in polna znamenitosti: sarkofag in kip Krištofa Kolumba, kraljeva grobnica, slike Murilla in Goye.

La Giralda je zvonik katedrale v Sevilli. Na tem mestu je najprej bil zgrajen minaret za veliko džamijo v času vladavine dinastije Almohad. Z renesančnim vrhom, ki so ga dodali katoličani po izgonu muslimanov, je bil s 97,5 m višine najvišji stolp na svetu. Sedaj je visok 105 m. Vstopnina je 2 eur .

Katedrala Sevilla Je predvsem zanimiva zaradi statue Columba. Štiri alegorične figure na grobnici predstavljajo štiri kraljestva Španije med življenjem Columba: Castille, Aragon, Navara, in Leon.

Alcazar de Sevilla

Real Alcazar de Sevilla je kraljeva palača, originalno mavrska utrdba. Je ena izmed najlepših in najstarejših kraljevih palač v Španiji. Je še vedno v uporabi, saj višje nadstropje Alcazarja še vedno uporablja kraljeva družina kot uradno bivališče v Sevilji .

Tore del oro

Tore del oro : “Tower of Gold” je12 kotna vojaška stražna stolpnica v Sevilli. Da bi nadzoroval dostop do Seville prek reke Guadalquivir, jo je postavil Almohadski kalifat. Ime je dobil zaradi zlatega sijaja, ki ga je stolp projiciral na reko (zaradi gradbenih materialov: mešanica malte, apna in stiskanega sena) .

Španski trg

Španski trg je bil zgrajen leta 1928 za Ibero-ameriško razstavo iz leta 1929. Španski paviljon je nenavadna polkrožna stavba s številnimi mozaiki, ki prikazujejo španske province. Pred stavbo je kanal z vodo po katerem se lahko vozite s čolnom.

Ob raznovrstni kombinaciji tapasov se je končal ogled Seville.

Cadiz

Na poti proti Gibraltarju sva se ustavila in ogledala Cadiz. Staro mestno jedro leži naj majhnem polotoku. Z ozkimi uličicami in majhnimi lokalčki je tipično obmorsko mesto. Mesto je postalo v srednjem veku najpomembnejša vojaška pomorska baza. V 18. stoletju je Cadiz postal središče transatlantskega trgovanja in doživel svoj razcvet. Takrat so zgradili mogočno katedralo. Sedaj je še vedno najpomembnejše pristanišče zaradi povezav z Afriko, Ameriko in pomorskimi evropskimi državami.

Gibraltar

Prenočišče v obmorskem mestecu Algecieras sva izbrala zaradi bližine Gibraltarja. Hotel Mirador leži ob plaži, žal tudi v bližini kontejnerskega pristanišča. Za hotelom pa je hrupna štiripasovna cesta, tako da hotela ne priporočava.

Za vzpon na skalo Gibraltarja in ogled mesta si je dobro rezervirati ves dan.

Pred mejo za vstop v Gibraltar so parkirišča za avtomobile. Najenostavnejši dostop je peš čez mejno kontrolo in z avtobusom do mestnih vrat. Ker je Gibraltar brezcarinska cona pri vračanju kontrolirajo koliko je cigaret ali alkohola v torbi.

Po grški legendi ja skala Gibraltarja eden od stebrov Herkulesa.

Mavri so ga okupirali do leta1309, ko ga je osvojil Ferdinand IV od Castile. Leta 1333 so ga Mavri po dolgem obleganju ponovno zavzeli . Leta 1704, med vojno za špansko nasledstvo, so združene anglo-nizozemske sile zasedle mesto Gibraltar. Leta 1713 je Španija Britancem “za stalno” odstopila skalo. Cene so v gibraltarskih ali britanskih funtih, pa tudi v evrih.

Otok ima 55 km tunelov, več kot cest. V 20. stoletju je bila notranjost hriba preurejena v podzemno trdnjavo, kapacitete za 16000 ljudi z vso potrebno infrastrukturo, municijo in opremo za daljše obleganje. Tunele so končno zaprli l.1968.

Na spodnji fotografiji je zadnja preostala peč za žganje apna, ki je še ostala v Gibraltarju. Ena od ulic je imenovana po njih, kar je dokaz o pomembni vlogi peči za proizvodnjo apna ( belo barvanje stavb, barvanje vodnih rezervarjev in v času bojev za dezinfekcijo množičnih grobišč).

Ob vseh razglednikih so bile razporejene baterije in topovi,

ki so jih s pomočjo vrvi in vponk ob cesti vlekli na vrh oz. na mesta baterij.

Med 2. sv. vojno je Gibraltar odigral eno ključnih vlog pri operacijah tako v atlantskem oceanu kot v mediteranskem morju. Bombardiran je bil s strani višijevske Francije, in italjanskih kraljevih zračnih sil kot tudi podvodnih izstrelkov italijanske kraljeve mornarice v Algecirasu. D. Esienhover je imel tu štab pri pripravi invazije francoskih severnoafriških trup leta 1942.

Na vrh pelje žičnica. Vzpon na vrh po mediteranskih stopnicah pa je nepozaben treking. Do parkiršča pod/na vrhu vozijo tudi taksiji. Na vrh se nisva vzpela.

Značilnost otoka so makaki opice – vrsta opic brez repa, ki jih poznamo tudi kot opice Barbary ali skalne opice. Za dvig morale, je 2. septembra,1944, britanski ministrski predsednik poslal direktivo upravniku kolonije, da mora biti 24 opic na otoku.

Z visečega mostu WINDSOR SUSPENSION BRIDGE, poleg cave battery-heynes, jamske baterije iz 2. sv. vojne je lep razgled na mesto in gibraltarski zaliv .

RONDA

Čez hribe in mimo belih vasi ali po špansko pueblo blancos sva prispela v Rondo.

Ronda, mestece v provinci Málaga, leži okoli 105 km zahodno od Málage. Mesto je izredno slikovito, saj leži na bregovih kanjona El Tajo. Most Puente nuevo, ki povezuje oba dela Ronde je znan iz romana E. Hemingway-a “Komu zvoni”, ki opisuje dogajanje v španski državljanski vojni 1936-1939. Most je bil dokončan leta 1793 in je po 40 letih gradnje premostil 98m globoko sotesko Tajo. Most deli Rondo na novo mesto (mercadillo, ‘mala tržnica’) in staro (La Ciudad).

Hotel in restavracija Ernest Hemingway in ulica Orson Wells ohranjata spomin na velika ljubitelja bikoborb in Španije.

Hemingway je bil prepričan, da je bikoborba več kot zgolj šport.

Pepel filmskega erežiserja Orsona Wellesa (režiral: Državljan Kane, Vojna svetov, igralec v Bitki na Neretvi) je pokopan pod lipo na trgu bikoborcev v Rondi 7. maja, 1987.

Corrida Goyesca Plaza de toros

Fuengirola

Je znano letovišče na Costa del sol z blago klimo in toplim morjem. Zato se veliko upokojencev iz zahodne Evrope, predvsem iz Velike Britanije preseli sem. Tako sva tudi midva tu zaključila potovanje. Hotel Villa de Laredo loči od plaže le cesta, podobno kot v našem Portorožu. Kopalcev ni bilo veliko, tako, da sva se spraševala, kot članki v časopisu, kje je poletje: “Verano, Donde estas ?” Ko sva zaplavala, sva ugotovila, da je vprašanje na mestu. Temperatura morja je bila 18 st. C.

Za zaključek pa sva si še privoščila lokalno posebnost : sardine na žaru ( espetar las sardinas ).