Okoli Homa, gor v Zgornje Gorje in dol na Bled s kolesom

Ko je Blejski Vintgar še zaprt in v dolini že pomlad, je s kolesom najlepše okoli Homa v Zgornje Gorje in na Bled. Tako Podhomski rob (oltar Gorenjske, kot ga je imenoval naš največji pesnik Prešern), kot ČEBELARSKA UČNA IN RAZGLEDNA POT v Gorjah nudi lep razgled na blejski kot, na Karavanke, Jelovico. in proti Radovljici.



Za kolesarjenje je bilo ravno prav toplo, za čebele pa še ne. Zato je po čebelarski učni poti lepše peš in čas primernejši poleti. Pred gostilno Kurej ( odlični prgarski štruklji) v Zasipu zavijemo desno in peljemo do Mož, kjer zavijemo levo. Na koncu hiš asfalt preide v makadam, ki se dviga do Svete Katarine (634 m).

Tu zavijemo desno v smeri slapa (smerna tabla) in se nato spustimo do Radovne pri slapu Šum.

Mimo elektrarne čez most se pot dvigne do pokopališča v Blejski Dobravi . V Blejski Dobravi sledimo oznakam za vstopno točko v Vintgar. Pri zadnji hiši asfaltna pot preide v gozdno, ki se vzpenja do klopi ob info tablah in spomeniku pokojnemu nad sotesko. Za spominsko ploščo sledi spust do vstopa v Vintgar in kratek vzpon do Podhoma.

Tu nadaljujemo v smeri Bleda po cesti, ki pelje naprej v Spodnje Gorje. Ko se začne cesta spuščati zavijemo desno na čebelarsko učno pot (oznaka), ki gre skozi Višelnico, Mevkuž in konča v Zgornjih Gorjah pri odcepu za Grabče.

Total distance: 26.71 km
Total climbing: 1517 m
Total descent: -1518 m

Pokljuka – Srenjski in Studorski preval – turna smuka

Krožna pot: Srenjski preval, Studorski preval, Konjščica, Rudno polje

Izhodišče: Pokljuka, Rudno polje (1347 m)

Skoraj idealne razmere tudi v visokogorju in redki obiskovalci je bilo značilno za današnji dan. Edini veter, ki je zapihal, je bil zaradi helikopterja SV, ki je na kratko pristal na Rudnem polju. Z vlečnico je šlo hitro do 1600m, nato pa sta toplo sonce in visokogorski svet upočasnila življenje. Čez Kačji rob in po dolini je bila trda skorja, nato pa na prevalu spet mehka snežna odeja. Na vzponu so prav prišli srenači. Odsmučal sem po desni “grapi” zgoraj po že odpuščeni skorji, spodaj pa snežnem tepihu do Jezerc.

Od Jezerc sem se povzpel na Studorski preval. Snega na prevalu ni veliko, posebno ne vrhovih. Na prevalu sem se malo razgledal še na drugo stran in po dobro pometenem snežnem tepihu odsmučal do Jezerc in naprej do planine Konjščica. Na planini sem spet zapregel pse in se usmeril proti Rudnemu polju. Na tekaški progi tek s turnimi smučmi ni tako hiter kot vijuganje po strmini, zato sem zavil na Plesišče. Turni par pred menoj je že potegnil špuro in od mojih predhodnih turnih smukov je bila smer in težavnost vzpona lahka. Odsmučal sem najprej po prisojni strani na sedlo in nato po še odjenanem snegu skozi macesnov gozd. Tudi po “grapi” je bila smuka odlična, ker ni nobenih lukenj od lukjačev. Na smučišču pa je bilo še nekaj neratrakiraane piste do spusta po tekaški progi.

Srenjski preval

Studorski preval, Konjščica, Plesišče

Total distance: 11.81 km
Total climbing: 1336 m
Total descent: -1355 m

Trnovska planota in trnovski maraton

 Trnovska planota ali Trnovski gozd je kraška planota, ki predstavlja skrajni mejni severozahodni del Krasa. Trnovski gozd je prepleten z lepo urejenimi gozdnimi potmi, idealnimi za kolesarjenje v poletnih dneh. V zimskih dneh pa nudi obilo zimskega veselja. Divjino teh krajav, še posebno pozimi je opisovl že idrijski zdravnik Baltazar Hacquet. Kotanje, ki jim domačini pravijo kotlji, so bile vse leto napolnjene s snegom. Jame ledenice so ena izmed posebnosti Trnovskega gozda. Najbolj znana je Velika ledena jama v Paradani, nedaleč stran od Smrekove drage. Led so sprva nabirali za lastno uporabo, ob koncu 19. stoletja pa so ga začeli načrtno lomiti in voziti v Gorico in Trst. (2). Pozimi, ko je zapadlo veliko snega, so ljudje za lažje gibanje uporabljali krplje. Leta 1888 so iz Norveške na Goro prišle prve smuči. »Snežke« so pri svojem delu hitro prevzeli lovci in gozdarji. Leta 1895 so organizirali smučarsko tekmovanje, prvo v Srednji Evropi. Ta letnica pomeni tudi začetek športnega smučanja na Slovenskem. (2)

Trnovski maratron

Začetki trnovskega maratona segajo v leto 1974. Za 2 . trnovski maraton obstaja plakat v digitalni knjižnici. Ob 3. trnovskem maratonu l. 1976 pa je bil posnet tudi film za promocijo naslednjega maratona.

19. Trnovski maratron 2023

2) Matija Turk : Gora in Trnovski gozd

Total distance: 22.15 km
Total climbing: 814 m
Total descent: -827 m

Javorniška planina – planina Zajavornik

Planina Zajavornik (po oznakah na poti) ali Javorniška planina (na Wikipediji) ali planina Javornik (na zemljevidih) je prostrana planina na 1300 m nv sredi alpske planote Pokljuka.

Je izhodišče za Blejsko kočo na Lipanci in vrhove v okolici. Na planini je večje število pastirskih stanov. Nekaj jih je predelanih v vikende, nekaj pa je zapuščenih. Krave kmetov z vasi Gorjuše in Nomenj se prek poletja pasejo na planini. Pastir poleti tudi izdeluje sir, skuto in kislo mleko, ki ga postreže z žganci.

Pozimi pa je na planini urejena krožna proga za smučarski tek v dolžini 3 km, če je dovolj snega. Proga je krožno povezana z biatlonskim centrom Pokljuka. Običajno potegnejo progo po drugem sneženju.

Najlepše je sneženju .

Video krožnega teka od Rudnega polja na Zajavornik in nazaj do planine Konjščica in nazaj na Rudno polje.

Pri temperaturni inverziji megla vztraja do poldneva .

Zajavornik-Rudno polje-Konjščica, nova trasa
Total distance: 14.51 km
Total climbing: 902 m
Total descent: -927 m

Čez planino pelje tudi slovenska turno kolesarska pot (STKP).

Bloke , Bloška planota in bloški teki

Bloška planota ali na kratko Bloke je na skrajnem robu Notranjske med Cerkniškim poljem in Loško ter Ribniško dolino. Bloke so najbolj prepoznane po bloškem smučarju in jih lahko imenujemo za zibelko smučanja v srednji Evropi. O bloškem smučarju je pisal Janez Vajkard Valvasor v Slava vojvodine Kranjske. Bloke so poznane še po Krpanovi poti, Bloškem jezeru in bogati dediščini.

Kdo je tebe, Praslovan, smučati učil?

Bloški teki

Športno društvo Bloke Nova vas organizira vsako prvo nedeljo v februarju tradicionalne Bloške teke. Bloški teki imajo bogato tradicijo, saj jih organizirajo že od leta 1975 ( na njihovi spletni strani od 1980) .

Bloški teki 2023

Po 6 letih so letos organizirali tek na 7 in 20 km. Proga za klasiko je bila poledenela, za drsalni korak pa zratrakirana , ozka in malo groba ( grobo zrnat sneg). Tek na 20 km šteje za pokal SLOVENSKI maraton. Z Urošem sva sva se jih udeležila spet po daljšem premoru. Jaz po približno 13 letnem premoru.

Fotogalerija

Bloški teki 2010

Via Alpina – Karavanke na kolesu

Golica-Stol

Čez Karavanke potekajo etape mednarodne planinske poti Via Alpina, Slovenske planinske poti, panoramske pohodne poti Južne Alpe (Panoramaweg Sϋdalpen) in ostaale. Zanimive so razne tematske pohodne poti (Geotrail Košuta, etape Slovenske geološke poti, gozdne učne poti, …). Ob markiranih planinskih poteh so številne koče (koča na Golici, Valvasorjev dom ,..), kjer pohodnikom nudijo zavetje in prenočišče, hrano in pijačo ter prijazne in koristne nasvete (če so odprte) .

Golica – Stol

Je na Via Alpina ena najbolj razglednih poti. Kot je naš največji pesnik France Prešeren Podhomski rob imenoval oltar Gorenjske, lahko greben Karavank imenujemo visoki oltar Gorenjske.

Glede na dolžino, je pot od planine pod Golico do Žirovnice nekaj km daljša od tekaškega polmaratona, časovno pa nekajkrat več. Z vlakom sem se zapeljal od ŽP Bled-Jezero (7h07) do Jesenic. Tu sem imel še dovolj časa za jutranjo kavo pred odhodom avtobusa (7h40) do planine pod Golico. Startal sem pri zadnji postaji (ob cerkvi) ob 8h in zaključil ob 16h37 na ŽP Žirovnica, kjer sem zadnjo minuto ujel vlak za Jesenice (16h37) in nato ob 16h51 za Bled – jezero. Ker iz Gorice ponavadi zamuja, je bilo še dovolj časa za zasluženo pivo na postaji. Na Valvasorju je stari oskrbnik odpovedal in je bil dom do nadaljnjega zaprt. Časi na tablah in opisih za pot od sedla Suhe do Stola se razlikujejo, kot je ravidno že iz fotografij. Sam sem porabil 4h41 , od tega tega za hojo okoli 4h.

Pot do Suhe se vije mimo znamenitih Savskih jam, ki so bile eno največjih rudišč železove rude konec 18. stoletja pri nas. Cesta se pozimi spremeni v sankališče, lep zavarovano z deskami na zavojih. Cesta mimo Savskih jam je tudi pristop za turni smuk z bližnjega Ptičjega vrha. Markirana pot nas vodi čez Markljev rovt na sedlo Suha. Tu se priključi na planinsko post Golica – Stol. Sledi lahek vzpon proti Ptičjemu vrhu , ki ga pot obide in nato ob meji na Korenščico in do Belske planine. Ta del nisem sledil markirani poti, ampak pastirski (?) (nad markirano potjo) . Pot se nato vije pod Struško ( Veliki vrh, 1944m ) in Zijalkami ( 1875m ) mimo sedla Medvedjek na planino Seča. Na Vajneževem sedlu se pot vije ob meji čez Potoški stol na Mali Stol. Nasproti pa sta mi  vso pot družbo dela Mežakla in v ozadju Julijci.

Povzpnem se do koče na Malem Stolu (2198) in nadaljujem na Stol. Od tu se ponuja pogled na naselja spodaj, Blejsko jezero in Savo, ki vijuga med gorenjskimi kraji. Pogled pa seže daleč v Gornjesavsko dolino. Sledil je kratek foto postanek in hitra malica. Vmes mi je še planinka ponudila prevoz od Valvazorja do doline. Ker sem bil že v časovni stiski sem se ji oddolžil z lepim posnetkom in odletel proti Valvazorju in naprej v dolino. V dolini srečam GRS Duster-ja, ki je z utripajočimi lučmi hitel po izgubljeno planinko.

Od vrha Stola do prvega vlaka v Žirovnici je bilo samo 1h in 45 min. Tako sem večji del poti pretekel in še ujel vlak v Žirovnici (16h 37 min) in nato Jesenice – Bled-jezero ob 16h 51 min. Naslednji in zadnji je ob 19h 18 min (ob delavnikih).

Total distance: 25.52 km
Total climbing: 1882 m
Total descent: -2336 m

Od Izole do Poreča na kolesu

Parenzana ali Istranka ali Porečanka, je bila ozkotirna železniška proga v času avstro-ogrske monarhije, ki je povezovala 33 istrskih mest v dolžini 123,1 km.

Parenzano sem prekolesaril prvič ( Koper-Poreč 2007) nekaj let po odprtju (2002) . In nato še nekajkrat po delih v obe smeri (2011, 2012, 2013) ali posamezne dele ( 2018) . Tokrat pa se nas je bilo v skupini šest članov turnega kluba Gora in dve nečlanici.

1. dan: Izola-Grožnjan

gpx

Razdalja : 43,5 km, Vzpon :570m, Spust: 280m, Hitrost:12,6km/h , Čas:3h25min

Total distance: 46.63 km
Total climbing: 1561 m
Total descent: -1267 m

2. dan: Grožnjan – Poreč

gpx

Razdalja : 58 km, Vzpon :773m, Spust: 1083m, Hitrost:13,1km/h , Čas:4h25min

Total distance: 64 km
Total climbing: 2163 m
Total descent: -2468 m

TRANS KARAVANKE na KOLESU

Trans Karavanke je 132 kilometrov dolga turnokolesarska avantura od Jezerskega do Tromeje ali v nasprotni smeri. Večinoma poteka po gozdnih cestah po pobočjih Karavank Najvišje se povzpne na na svoji najbolj zahodni točki , ki meji z Avstrijo in Italijo: na Peči oz. Tromeji.

Obišče Slovenski planinski muzej v Mojstrani ter nekaj popularnih planinskih postojank (Valvasorjev dom pod Stolom, Dom Pristava v Javorniškem Rovtu, Planinski dom na Zelenici, Dom na Kofcah),

Moja pot čez Karavanke je bila dol a kar 230 km. Zaradi začetkta in cilja na Bledu je to bilo še dodatnih 100km. Kjer je bilo mogoče sem uporabil javni prevoz: avtobus ali vlak.

Mojstrana – Tromeja – Mojstrana

Je 5 .etapa Trans-kravanke: Mojstrana-Korensko sedlo.

Osnovni podatki: razdalja 55 km, vzpon 1.050 vm

Razdalja 55 km,

Potek: Mojstrana – Gozd Martuljek – Kranjska Gora – Rateče – Peč (Tromeja) – Korensko sedlo – Podkoren – Kr. gora – Mojstrana

Ker sem kolesaril še nazaj v Mojstrano se je nabralo (po števcu) 55km. Od Korenskega sedla sem kolesaril proti Železnici in nato čez travnike mimo Natur kampa v Podkorenu in se v Kranjski gori priključil na kolesarsko pot.

Total distance: 51.82 km
Total climbing: 1378 m
Total descent: -1387 m

GPX download (save as)

Mojstrana – Pristava

Je del 4. etape :Valvasorjev dom – Mojstrana 

Kolesaril sem v nasprotni smeri kot je v opisu. Start je bil v planinskem muzeju v Mojstrani in cilj naj bi bil v Begunjah v idealnih razmerah. Vendar zaradi ferate na Gradišče in vročine na osojni legi in pozni uri sem zaključil v Pristavi in se spustil do Jesenic. Nato sem se zapeljal z avtobusom po avto in domov.

Total distance: 31.28 km
Total climbing: 1294 m
Total descent: -1208 m

GPX download (save as)

Valvasorjev dom

Je del 3. etape Valvasorjev dom – Mojstrana. Startal sem na Bledu in se zapeljal čez Piškovco in Breg v Žirovnico. Od Vavasorja sem nadaljeval na Zabreško planino na planšarijo, za katero že desetletja skrbi prijazni planšar. S planine je lep razgled naves blejski kot. Na Bled sem se vrnil čez Vrbo , pod nivim železniškim podvozom in mimo golf igrišča.

Total distance: 35.05 km
Total climbing: 1265 m
Total descent: -1265 m

GPX download (save as)

Begunje na Gorenjskem – planina Preval

Je del 2. etape Dom na Kofcah – Planina Preval – Valvasorjev dom. Do Begunj sem se zapeljal z avtom.

Krožna pot iz Begunj, v Drago, mimo past. koče Planince na Preval, skozi Tržič v Begunje

Iz Begunj se zapeljemo po asfaltu mimo spomenika talcem, gradu Kamen, katerega zgodovina sega v 12. stoletje, v Drago. Iz Drage se usmerimo na makadam proti planini Planinca. Na Planinci je prijetna pastirska koča s ponudbo lokalnih dobrot. Vzpon nadaljujemo desno po cesti proti Prevalu, kjer nas čaka še 300m vzpona do navišje točke.

Sledi spust do Prevala., ki poteka po slikovitem pobočju Begunjščice, ki se dviga visoko nad nami. V pastirski koči na planini se lahko okrepčamo. Spust s planine Preval poteka po strmi makadamski cesti. Dolg je nekaj manj kot 6 km v katerih se spustimo za 650 višinskih metrov v Podljubelj. Iz Podljubelja sledimo stari cesti, ki nas pripelje v staro mesto jedro Tržiča. Žig je vTPIC poleg upravne enote. V mestu se lahko okrepčamo, si med potjo ogledamo Kurnikovo hišo, v muzeju spoznamo lokalno zgodovino in se slikamo pred znamenitim zmajem, ki ilustrira pripovedko o nastanku kraja. Vrnemo se čez Bistrico, Brezje, Hudi graben, Zadnjo vas in Slatno v Begunje.

Total distance: 34.96 km
Total climbing: 1725 m
Total descent: -1751 m

GPX download (save as)

Planina Kofce

Kofce so cilj 1. etape ali začetek 2. etape TRANS Karavanke. Lahko pa so del krožne kolesarske ture: Jelenodol-Kofce-Medvodje-Jelendol.

Parkiral sem v Jelendolu v dolini Tržiške Bistrice na parkirišču nad gostiščem poleg igrišča pod Bornovo graščino. Na informacijskih tablah lahko preberemo, kako je bila ta dolina napredna na prelomu 19. in 20. stoletja v kateri je zvonil telefon in svetila električna luč že v 19. stoletju.

Cesta gre v smeri Dovžanke, ter planin Kofce, Šija, Pungrat in Tegošče. Nad vasjo se asfalt spremeni v makadam in cesta postane strma.

Razgibana cesta se po vzponu zravna in nadaljujemo naravnost mimo odcepa za Kal. Na Ravneh se začne strm vzpon. Od tu sem previdno vlekel kolo, saj na tem delu pogosto srečamo kolesarje in cesta je strma in polna večjih kamnov.

Do doma na Kofcah čez planino za ogrado ponavadi ne ostane dovolj energije in je bolje potiskati kolo.

Dom je po 15. septembru odprt samo za vikend. Foto namesto žiga in okrepčilo iz ruzaka sta bila glavna aktivnost nato pa še kratek pozdrav z nekaj pohodniki.

Prvi del spusta proti Medvodju poteka po vlaki, ki vodi čez planino Ilovica proti planini Šija. Ko po cesti nadaljujemo od Šije (kjer za postanek si lahko privoščimo dobro okrepčilo Taborniškem domu Šija poleti) kmalu dosežemo najvišjo točko dneva (1.555 m). Hitro sem bil mimo slikovite planine Pungrat, kjer se poleti lahko okrepčamo z domačimi mlečnimi dobrotami. nato pa sledi za okrog 850 višinskih metrov in 13,5 km dolg spust do Medvodja. Pred glavnim križiščem v Medvodju je odcep ostro levo, ki vodi do Stegovniškega slapu . Čeprav slap leži 1 km stran od moje poti, sem prestavil ogled na naslednjo turo. Sledilo je še 4km lahkega spusta do Jelendola z vmesnim postankom v ribogojnici.

GPX download (save as)

Total distance: 27.76 km
Total climbing: 1518 m
Total descent: -1527 m

Zg. JezerskoBled

Je del etape Zg. Jezersko – Dom na Kofcah podaljšane čez Begunje in Lesce do Bleda. Do Zg. Jezerskega sem se pripeljlal z avtobusom s postajališča št. 16 na avtobusni postaji v Kranju . Prevoz kolesa je brezplačen in le če je dovolj prostora.

Izhodišče je TIC Jezersko, Zgornje Jezersko 57, 4206 Zgornje Jezersko (višina 860 m) , kjer je tudi kontrolna točka. TIC je od oktobra naprej odprt samo za vikend. Etapa poteka:  Zg. Jezersko – Sp. Jezersko – Komatevra – Brsna lesa – Medvodje – Planina Šija – Dom na Kofcah. Sam pa se v Medvodju nadaljeval spust do Jelendola.  Po makadamska pot se spusti do Spodnjega Jezerskega, kjer prečka glavno cesto in se ji na kratko spet pridružili. Pri prvih hišah na Spodnjem Jezerskem po zavije desno čez most proti Pečovniku in Komatevri. Začne se približno 7,4 km dolg in 750 višinskihi metrov vzpon, kjer v spodnjem delu sledimo se reki Kokri. Za naseljem Bajte se začne makadamska gozdna cesta. Ogledal sem si stari kamnolom lehnjaka, višje pa sem se ustavil pri partizanski bolnici Krtina. Od ceste je še 100 m vzpona. Je ena od dveh ohranjenih partizanskih bolnic pri nas. Na zadnjem desnem ovinku pod ostanki vojašnice Pečovnik sem zaradi gozdarske vlečnice in kupov smrečja spregledal pot, ki vodi levo navzgor proti Brsni lesi in se zapeljal konca ceste in do ruševin bivše obmejne vojašnice Pečovnik.

Ta zahtevnejši odsek (približno 500 m), kjer je potrebno zaradi zahtevnosti terena in naravovarstvenih omejitev hoditi ob kolesu, sem poleg hoje ob kolesu kolo mestoma tudi nosil.

Po prečenju sedla na tržiško stran sem spustil do makadamske ceste in nato sledil cesti in smerokazom navzdol proti Medvodju. Sledil sem glavni cesti, ki je najbolj zvožena od kamionov, ki prevažajo les.

Med potjo sem v ribniku Jelendol (031/392761) “ujel” dve postrvi in nadaljeval spust do Tržiča skozi zanimivo Dovžanovo sotesko. Za okrepčilo sem zavil še v Moje štruklje.

GPX download (save as)

Total distance: 52.62 km
Total climbing: 2223 m
Total descent: -2587 m

Cerkev Sv. Duha v Javorci

Cerkev je kontrolna točka STKP etape: koča na planini Kuhinja – Most na Soči – Idrija pri Bači. Ker sem planino Kuhinja in Idrija pri Bači odpeljal že prej, je bila na vrsti samo Javorca. Ker je bila zaradi vlaka poleg ture važa tudi ura, sem turo skrajšal za Tolminska korita. Startal sem v Bled-Jezero ob 6h20 in s kolesom ob 8h v Mostu na Soči. Nekaj metro pred Javorco pa me je prehitel oskrbnik in vodič, ki odpre cerkev točno ob 10h. Po kratkem postanku je sledil spust v dolino in naprej po glavni cesti (zaradi del na kolesarski stezi) do Postaje. Žal je najlepša železniška proga pri nas zaradi zaraščenosti brez razgledov.

GPX

KARAVANŠKI IZZIV

VALVASORJEV DOM

Planinski dom ( upravlja PD Radovljica ) se nahaja pod Stolom, najvišjim vrhom Karavank. Dom, do katerega se lahko pripeljemo tudi z avtom, je izhodišče mnogih tur kot tudi cilj ture, posebno kolesarske. Dom je tudi kontrolna točka trans-karavanke. To je bil eden izmed ciljev te kolesarske ture, drugi pa je bil Zabreška planina, ki nudi razglede daleč v blejski kot. Iz Bleda peljemo po severni obvoznici proti Zasipu, kjer zavijemo v Piškovco, kjer se spustimo do Save in nato dvignemo v Breg, Prečkamo magistralno cesto v in v Žirovnici zavijemo proti Završnici. Pod želežniškim viaduktom se usmerimo v strm breg in peljemo do parkirišča ob jezeru, kjer zavijemo na makadamsko cesto, ki vodi do doma. Cesta je za avtomobile plačljiva. Pri spustu od doma po nekaj sto metrih zavijemo levo proti Zabreški planini, ki jo dosežemo po prečenju nekaj pašnikov.