Via Alpina – Karavanke na kolesu

Golica-Stol

Čez Karavanke potekajo etape mednarodne planinske poti Via Alpina, Slovenske planinske poti, panoramske pohodne poti Južne Alpe (Panoramaweg Sϋdalpen) in ostaale. Zanimive so razne tematske pohodne poti (Geotrail Košuta, etape Slovenske geološke poti, gozdne učne poti, …). Ob markiranih planinskih poteh so številne koče (koča na Golici, Valvasorjev dom ,..), kjer pohodnikom nudijo zavetje in prenočišče, hrano in pijačo ter prijazne in koristne nasvete (če so odprte) .

Golica – Stol

Je na Via Alpina ena najbolj razglednih poti. Kot je naš največji pesnik France Prešeren Podhomski rob imenoval oltar Gorenjske, lahko greben Karavank imenujemo visoki oltar Gorenjske.

Glede na dolžino, je pot od planine pod Golico do Žirovnice nekaj km daljša od tekaškega polmaratona, časovno pa nekajkrat več. Z vlakom sem se zapeljal od ŽP Bled-Jezero (7h07) do Jesenic. Tu sem imel še dovolj časa za jutranjo kavo pred odhodom avtobusa (7h40) do planine pod Golico. Startal sem pri zadnji postaji (ob cerkvi) ob 8h in zaključil ob 16h37 na ŽP Žirovnica, kjer sem zadnjo minuto ujel vlak za Jesenice (16h37) in nato ob 16h51 za Bled – jezero. Ker iz Gorice ponavadi zamuja, je bilo še dovolj časa za zasluženo pivo na postaji. Na Valvasorju je stari oskrbnik odpovedal in je bil dom do nadaljnjega zaprt. Časi na tablah in opisih za pot od sedla Suhe do Stola se razlikujejo, kot je ravidno že iz fotografij. Sam sem porabil 4h41 , od tega tega za hojo okoli 4h.

Pot do Suhe se vije mimo znamenitih Savskih jam, ki so bile eno največjih rudišč železove rude konec 18. stoletja pri nas. Cesta se pozimi spremeni v sankališče, lep zavarovano z deskami na zavojih. Cesta mimo Savskih jam je tudi pristop za turni smuk z bližnjega Ptičjega vrha. Markirana pot nas vodi čez Markljev rovt na sedlo Suha. Tu se priključi na planinsko post Golica – Stol. Sledi lahek vzpon proti Ptičjemu vrhu , ki ga pot obide in nato ob meji na Korenščico in do Belske planine. Ta del nisem sledil markirani poti, ampak pastirski (?) (nad markirano potjo) . Pot se nato vije pod Struško ( Veliki vrh, 1944m ) in Zijalkami ( 1875m ) mimo sedla Medvedjek na planino Seča. Na Vajneževem sedlu se pot vije ob meji čez Potoški stol na Mali Stol. Nasproti pa sta mi  vso pot družbo dela Mežakla in v ozadju Julijci.

Povzpnem se do koče na Malem Stolu (2198) in nadaljujem na Stol. Od tu se ponuja pogled na naselja spodaj, Blejsko jezero in Savo, ki vijuga med gorenjskimi kraji. Pogled pa seže daleč v Gornjesavsko dolino. Sledil je kratek foto postanek in hitra malica. Vmes mi je še planinka ponudila prevoz od Valvazorja do doline. Ker sem bil že v časovni stiski sem se ji oddolžil z lepim posnetkom in odletel proti Valvazorju in naprej v dolino. V dolini srečam GRS Duster-ja, ki je z utripajočimi lučmi hitel po izgubljeno planinko.

Od vrha Stola do prvega vlaka v Žirovnici je bilo samo 1h in 45 min. Tako sem večji del poti pretekel in še ujel vlak v Žirovnici (16h 37 min) in nato Jesenice – Bled-jezero ob 16h 51 min. Naslednji in zadnji je ob 19h 18 min (ob delavnikih).

Total distance: 25.52 km
Total climbing: 1882 m
Total descent: -2336 m

TRANS KARAVANKE na KOLESU

Trans Karavanke je 132 kilometrov dolga turnokolesarska avantura od Jezerskega do Tromeje ali v nasprotni smeri. Večinoma poteka po gozdnih cestah po pobočjih Karavank Najvišje se povzpne na na svoji najbolj zahodni točki , ki meji z Avstrijo in Italijo: na Peči oz. Tromeji.

Obišče Slovenski planinski muzej v Mojstrani ter nekaj popularnih planinskih postojank (Valvasorjev dom pod Stolom, Dom Pristava v Javorniškem Rovtu, Planinski dom na Zelenici, Dom na Kofcah),

Moja pot čez Karavanke je bila dol a kar 230 km. Zaradi začetkta in cilja na Bledu je to bilo še dodatnih 100km. Kjer je bilo mogoče sem uporabil javni prevoz: avtobus ali vlak.

Mojstrana – Tromeja – Mojstrana

Je 5 .etapa Trans-kravanke: Mojstrana-Korensko sedlo.

Osnovni podatki: razdalja 55 km, vzpon 1.050 vm

Razdalja 55 km,

Potek: Mojstrana – Gozd Martuljek – Kranjska Gora – Rateče – Peč (Tromeja) – Korensko sedlo – Podkoren – Kr. gora – Mojstrana

Ker sem kolesaril še nazaj v Mojstrano se je nabralo (po števcu) 55km. Od Korenskega sedla sem kolesaril proti Železnici in nato čez travnike mimo Natur kampa v Podkorenu in se v Kranjski gori priključil na kolesarsko pot.

Total distance: 51.82 km
Total climbing: 1378 m
Total descent: -1387 m

GPX download (save as)

Mojstrana – Pristava

Je del 4. etape :Valvasorjev dom – Mojstrana 

Kolesaril sem v nasprotni smeri kot je v opisu. Start je bil v planinskem muzeju v Mojstrani in cilj naj bi bil v Begunjah v idealnih razmerah. Vendar zaradi ferate na Gradišče in vročine na osojni legi in pozni uri sem zaključil v Pristavi in se spustil do Jesenic. Nato sem se zapeljal z avtobusom po avto in domov.

Total distance: 31.28 km
Total climbing: 1294 m
Total descent: -1208 m

GPX download (save as)

Valvasorjev dom

Je del 3. etape Valvasorjev dom – Mojstrana. Startal sem na Bledu in se zapeljal čez Piškovco in Breg v Žirovnico. Od Vavasorja sem nadaljeval na Zabreško planino na planšarijo, za katero že desetletja skrbi prijazni planšar. S planine je lep razgled naves blejski kot. Na Bled sem se vrnil čez Vrbo , pod nivim železniškim podvozom in mimo golf igrišča.

Total distance: 35.05 km
Total climbing: 1265 m
Total descent: -1265 m

GPX download (save as)

Begunje na Gorenjskem – planina Preval

Je del 2. etape Dom na Kofcah – Planina Preval – Valvasorjev dom. Do Begunj sem se zapeljal z avtom.

Krožna pot iz Begunj, v Drago, mimo past. koče Planince na Preval, skozi Tržič v Begunje

Iz Begunj se zapeljemo po asfaltu mimo spomenika talcem, gradu Kamen, katerega zgodovina sega v 12. stoletje, v Drago. Iz Drage se usmerimo na makadam proti planini Planinca. Na Planinci je prijetna pastirska koča s ponudbo lokalnih dobrot. Vzpon nadaljujemo desno po cesti proti Prevalu, kjer nas čaka še 300m vzpona do navišje točke.

Sledi spust do Prevala., ki poteka po slikovitem pobočju Begunjščice, ki se dviga visoko nad nami. V pastirski koči na planini se lahko okrepčamo. Spust s planine Preval poteka po strmi makadamski cesti. Dolg je nekaj manj kot 6 km v katerih se spustimo za 650 višinskih metrov v Podljubelj. Iz Podljubelja sledimo stari cesti, ki nas pripelje v staro mesto jedro Tržiča. Žig je vTPIC poleg upravne enote. V mestu se lahko okrepčamo, si med potjo ogledamo Kurnikovo hišo, v muzeju spoznamo lokalno zgodovino in se slikamo pred znamenitim zmajem, ki ilustrira pripovedko o nastanku kraja. Vrnemo se čez Bistrico, Brezje, Hudi graben, Zadnjo vas in Slatno v Begunje.

Total distance: 34.96 km
Total climbing: 1725 m
Total descent: -1751 m

GPX download (save as)

Planina Kofce

Kofce so cilj 1. etape ali začetek 2. etape TRANS Karavanke. Lahko pa so del krožne kolesarske ture: Jelenodol-Kofce-Medvodje-Jelendol.

Parkiral sem v Jelendolu v dolini Tržiške Bistrice na parkirišču nad gostiščem poleg igrišča pod Bornovo graščino. Na informacijskih tablah lahko preberemo, kako je bila ta dolina napredna na prelomu 19. in 20. stoletja v kateri je zvonil telefon in svetila električna luč že v 19. stoletju.

Cesta gre v smeri Dovžanke, ter planin Kofce, Šija, Pungrat in Tegošče. Nad vasjo se asfalt spremeni v makadam in cesta postane strma.

Razgibana cesta se po vzponu zravna in nadaljujemo naravnost mimo odcepa za Kal. Na Ravneh se začne strm vzpon. Od tu sem previdno vlekel kolo, saj na tem delu pogosto srečamo kolesarje in cesta je strma in polna večjih kamnov.

Do doma na Kofcah čez planino za ogrado ponavadi ne ostane dovolj energije in je bolje potiskati kolo.

Dom je po 15. septembru odprt samo za vikend. Foto namesto žiga in okrepčilo iz ruzaka sta bila glavna aktivnost nato pa še kratek pozdrav z nekaj pohodniki.

Prvi del spusta proti Medvodju poteka po vlaki, ki vodi čez planino Ilovica proti planini Šija. Ko po cesti nadaljujemo od Šije (kjer za postanek si lahko privoščimo dobro okrepčilo Taborniškem domu Šija poleti) kmalu dosežemo najvišjo točko dneva (1.555 m). Hitro sem bil mimo slikovite planine Pungrat, kjer se poleti lahko okrepčamo z domačimi mlečnimi dobrotami. nato pa sledi za okrog 850 višinskih metrov in 13,5 km dolg spust do Medvodja. Pred glavnim križiščem v Medvodju je odcep ostro levo, ki vodi do Stegovniškega slapu . Čeprav slap leži 1 km stran od moje poti, sem prestavil ogled na naslednjo turo. Sledilo je še 4km lahkega spusta do Jelendola z vmesnim postankom v ribogojnici.

GPX download (save as)

Total distance: 27.76 km
Total climbing: 1518 m
Total descent: -1527 m

Zg. JezerskoBled

Je del etape Zg. Jezersko – Dom na Kofcah podaljšane čez Begunje in Lesce do Bleda. Do Zg. Jezerskega sem se pripeljlal z avtobusom s postajališča št. 16 na avtobusni postaji v Kranju . Prevoz kolesa je brezplačen in le če je dovolj prostora.

Izhodišče je TIC Jezersko, Zgornje Jezersko 57, 4206 Zgornje Jezersko (višina 860 m) , kjer je tudi kontrolna točka. TIC je od oktobra naprej odprt samo za vikend. Etapa poteka:  Zg. Jezersko – Sp. Jezersko – Komatevra – Brsna lesa – Medvodje – Planina Šija – Dom na Kofcah. Sam pa se v Medvodju nadaljeval spust do Jelendola.  Po makadamska pot se spusti do Spodnjega Jezerskega, kjer prečka glavno cesto in se ji na kratko spet pridružili. Pri prvih hišah na Spodnjem Jezerskem po zavije desno čez most proti Pečovniku in Komatevri. Začne se približno 7,4 km dolg in 750 višinskihi metrov vzpon, kjer v spodnjem delu sledimo se reki Kokri. Za naseljem Bajte se začne makadamska gozdna cesta. Ogledal sem si stari kamnolom lehnjaka, višje pa sem se ustavil pri partizanski bolnici Krtina. Od ceste je še 100 m vzpona. Je ena od dveh ohranjenih partizanskih bolnic pri nas. Na zadnjem desnem ovinku pod ostanki vojašnice Pečovnik sem zaradi gozdarske vlečnice in kupov smrečja spregledal pot, ki vodi levo navzgor proti Brsni lesi in se zapeljal konca ceste in do ruševin bivše obmejne vojašnice Pečovnik.

Ta zahtevnejši odsek (približno 500 m), kjer je potrebno zaradi zahtevnosti terena in naravovarstvenih omejitev hoditi ob kolesu, sem poleg hoje ob kolesu kolo mestoma tudi nosil.

Po prečenju sedla na tržiško stran sem spustil do makadamske ceste in nato sledil cesti in smerokazom navzdol proti Medvodju. Sledil sem glavni cesti, ki je najbolj zvožena od kamionov, ki prevažajo les.

Med potjo sem v ribniku Jelendol (031/392761) “ujel” dve postrvi in nadaljeval spust do Tržiča skozi zanimivo Dovžanovo sotesko. Za okrepčilo sem zavil še v Moje štruklje.

GPX download (save as)

Total distance: 52.62 km
Total climbing: 2223 m
Total descent: -2587 m

KARAVANŠKI IZZIV

VALVASORJEV DOM

Planinski dom ( upravlja PD Radovljica ) se nahaja pod Stolom, najvišjim vrhom Karavank. Dom, do katerega se lahko pripeljemo tudi z avtom, je izhodišče mnogih tur kot tudi cilj ture, posebno kolesarske. Dom je tudi kontrolna točka trans-karavanke. To je bil eden izmed ciljev te kolesarske ture, drugi pa je bil Zabreška planina, ki nudi razglede daleč v blejski kot. Iz Bleda peljemo po severni obvoznici proti Zasipu, kjer zavijemo v Piškovco, kjer se spustimo do Save in nato dvignemo v Breg, Prečkamo magistralno cesto v in v Žirovnici zavijemo proti Završnici. Pod želežniškim viaduktom se usmerimo v strm breg in peljemo do parkirišča ob jezeru, kjer zavijemo na makadamsko cesto, ki vodi do doma. Cesta je za avtomobile plačljiva. Pri spustu od doma po nekaj sto metrih zavijemo levo proti Zabreški planini, ki jo dosežemo po prečenju nekaj pašnikov.

Klek, 1753m

Lep razgledni vrh se nahaja med Hruškim vrhom in Golico. Z vrha, ki meji na Avstrijo, se odpre lep razgled na zahodni in osrednji del Karavank, Julijske Alpe, Visoke Ture in na del Dravske doline.

Domačini iz vasi Planina pod Golico ga poznajo tudi kot Petelin ali Petelinjek,

Med turnimi smučarji je zelo pogosti cilj. Lani ( 2020 ) sem šel sam, tokrat pa skupaj z Alešem.

Prenesite aplikacijo za vadbo za Android.

Stol

Zapeljali smo se do Valvazorjevega dom in odkorakali po markirani poti proti Stolu. Sneg se začne nekaj 100 m nad Prižnico in do izravnave je šlo najhitreje s smučmi na ruzaku. Nato pa je veter pokazal svojo moč in proti vstopu v Janezov žleb je šlo mestoma po vseh štirih. V žlebu je bilo solidno razmehčano. Ker je bila pozna ura, se nismo odločili za krožno pot čez Široko Rižo. Nazaj grede so šle smuči na ruzak in po novih štapnah do vstopa. Nato pa je bilo ravno prav vijuganja po “skorjici” do slabih 100m nad Prižnico.

Za zaključek pa še na zasluženo pivo v Natour bar na Blejsko Dobravo.

Vajnež

Vajnež je najvišji vrh Belščice, pogorja, ki se nahaja zahodno od bolj znanega Stola.  Z vrha na katerem stoji križ ter slovenska in avstrijska vpisna skrinjica je lep pogled proti grebenu Karavank in Julijskim Alpam ter v daljavi Visokim Turam. Pozimi je tudi priljubljena smučarska tura Slovencev in Avstrijcev. Pozimi je nevarnost plazov na strmih pobočjih. S pametno izbiro poti se da izognit vsem strmim pobočjem. Pristop iz avstrijske smeri je Po Široki riži iz Medvedjega dola. Medvedji dol (Bärental) si vsekakor zasluži svoje ime, saj so smučarji že naleteli na medvedove sledi. Odsmuča se v smeri vzpona. Z naše strani je poleti več smeri dostopa, pozimi pa čez Medji dol ali planino Stamare.

Parkirali smo pod domom Trilobit na Javorniškem rovtu, kjer med tednom ni zasedeno od turnih smučarje. Od doma je bila lepa smučina čez planino Stamare. Naprej preko Hrašenske planine je lahek vzpon , ki bi skoraj v vsakih razmerah moral biti varen. Še najbolj strm je gozd nad Planino Stamare,.
Pod Malim vrhom nadaljujemo pod grebenom naprej na Vajnež . Na vrhu je mednarodna zasedba
Avstrijcev in Slovencev. Odsmučalismo v idealnih razmerah še malo nižje od bivaka in nataknili pse na smuči in se vzpeli proti Kamnitnikuu. Potem pa smo smučali malo bolj vzhodno od smeri vzpona po redko poraščenem pobočju. Nad planino Stamare smo našli po gozdu kar lepe prehode in prismučali do izhodišča.

Klek

Zapeljal sem se v dolino Belega potoka na Planino pod Golico. Vas je izhodišče za mnogo izletov posebno poleti: Rožca, Hruški vrh, Dovška baba, Golica in nudi obilo zanimivih ogledov poleti, kot so Savske jame, cerkev sv. Križa, spomenik vojakom, ki so padli med drugo svetovno vojno, smučišče Španov vrh in kapelica, smučarski dom Črni vrh. Na pokopališču pri cerkvi se nahaja nagrobni spomenik znanega alpinista in fotografa Joža Čopa.

Parkiral pri zadnjih hišah pred mostom. Takoj za zadnjo hišo čez most se začne lepo uhojena špura. V začetku je še kazalo na sonce, proti vrhu pa so ga zakrili visoki oblaki. Ko sem šel prvič z Alešem v megli in vetru sem si zapomnil, da gre pot čez cesto in nato čez plot desno. Glede nato, da je bilo tokrat veliko sledi sem se držal Aleševe poti.
Zadnji sneg je prekril sledi zavojev, tako da je bilo v zgornjem delu vijuganje med smrekami po veselcu. Proti koncu je sledil rodeo po gozdni poti in čez potoka. Na koncu čez travnik pa je bilo dovolj celca za podpis.

Križovec – Zijalke

Po več kot mesecu dni trajajočih interventnih ukrepih zaradi COVID-19 (https://the-slovenia.com/sl/posel/zakon-o-interventnih-ukrepih-za-zajezitev-epidemije-covid-19-in-omilitev-njenih-posledic-za-drzavljane-in-gospodarstvo/ ), je prišel čas za omilitev in čas za skupno turo. Cilj je bil 1875 m visok vrh Zijalke pod Struško. Parkirali smo pri Križovcu. Dalo pa se je z avtom še naprej do Pustega vrha. Od Križevca smo se zaprašili proti Pustemu vrhu in nato naprej do Belske planinine. Pri pastirski koči smo uživali v lepih razgledih na triglavsko pogorje in se malo osvežili. Mimo zapuščenega (?) vodnega zbiralnikia smo krenili proti vzhodu in nato po kolovozu . Po nekaj sto metrih smo prečili pašnike in ruševje. Na Zijalkah smo še pogledali razmere na avstrijski strani in zasnežena pobočja Stola in v daljavi greben Košute s Peco v ozadju.