Bike in corner of Bled

Kategorija: kolo

Objavljeno dne

Možic s kolesaom

Možic je 1602 m visok vrh, zahodno od Soriške planine. Na vrha se nahaja star vojaški bunker z železno kupolo na kateri je napisano ime vrha z višino. Z vrha se odprejo lepi pogledi na verigo Spodnjih Bohinjskih gora, Triglav , del Karavank, Ratitovec in Porezen.

 Dostop je iz bohinjske ali škofjeloške smeri. V Bohinjski Bistrici nadaljujemo levo v smeri Soriške planine. Tej cesti nato sledimo do velikega parkirišča v bližini smučarskega centra Soriška planina. Iz Železnikov se peljemo proti Podbrdu, kjer nas oznake za Soriško planino usmerijo na vzpenjajočo cesto. Tej cesti nato sledimo do velikega parkirišča na Bohinjskem sedlu ob vznožju smučišča Soriška planina.

Možic peš

S parkirišča na Bohinjskem sedlu se usmerimo v smeri Litostrojske koče na Soriški planini.
Od koče nadaljujemo po markirani poti naravnost navzgor do razpotja, kjer se pot razcepi : desno proti Možicu, naravnost v smeri Lajnarja. Desno pot sledi cesti (pozimi zasuta), ki nas pripelje do nekdanje kasarne i na Slatnik

Naravnost se pot nekoliko strmeje vzpenja proti sedlu med Lajnarjem na levi in Malim Slatnikom na desni. Nadaljujemo desno (levo Lajnar) v smeri Slatnika po markirani poti, ki preide na primorsko stran grebena . Sledi rahel vzpon po razgledni mulatjeri, nato pa nas pot pripelje na preval med Mali in Veliki Slatnik.

Možic s smučmi

Nad staro vojaško kasarno nadaljujemo rahlo levo, ter nekoliko navzdol (bolj levo vrh Slatnika) po poti, ki se spušča proti manjšemu sedelu in naslednjemu razpotju.
Nadaljujemo naravnost (levo navzdol Šavnik) po stari vojaški mulatjeri vse do vrha Možica,

V tirno avtobusni turi sem bolj sledil uri kot špuri, saj je bila vezana na logistiko javnega transporta. Štartal sem na ŽP Bled-Jezero in v Bohinjski bistrici nadaljeval z avtbusom na Bohinjsko sedlo. Ob vlečnici in nato desno po cesti sem se mimo karavle povzpel na Možica kot je v opisu. Vse je bilo ledeno, vendar so pivo in okusi škofjeloškega zmehčali današnjo trdoto.

Možic s kolesom

Vzpon na Možica spada med srednje zahteven vzpon. Vendar celotna pot zahteva poleg fizične spretnosti še logistično pripravo in poleg špure se je bilo potrebno držati še ure. Z vlakom iz Bleda v Boh. Bistrico, z avtobusom na Soriško planino in sedežičnico na Lajnar. S koloesom sem se spustil na sedlo pod Slatnikom, kjer se pot odcepi za Podbrdo. Nadaljeval sem po mulatijeri na Možica. Z Možica sem se spuszil in nato povzpel na sedlo med Slatnikoma. Nadaljeval sem po cesti od kasarne do vlečnice in nato po smučišču na na žgance s kilsim mlekom. Sledil je spust po sfaltni cesti do odcepa za Orožnovo kočo. Cesta je konča z obračališčem , zato sem se do smučišča Kobla in po travniku spustil v Ravne. Sledil je še spust do ŽP v Boh. Bistrici.

Objavljeno dne

Pohorska kolesarska transverzala – kolesarjenje po STKP

Slovenska turno kolesarska pot (STKP) vodi tudi čez Pohorje. Pot vodi skozi Maribor , vzpon na mariborsko (ruško ) Pohorje in čer ribniško in slovenjegraško Pohorje (Kope). Kolesarska pot čez Pohorje poteka od vzhoda proti zahodu mimo 10 kontrolnih točk in se razteza se med reko Dravo na severu ter Dravsko-Ptujskim poljem na jugu, na zahodu seže do Dravograda in Slovenj Gradca, na vzhodu do Maribora in na jugu do Oplotnice. V dolžino meri približno 50 km, v širino pa 20 km. Glavni greben teče v smeri vzhod-zahod.

Kolesaril sem v smeri zahod – vzhod in sicer od Vuzenice do Gorišnice. Avto sem parkiral na želežniški postaji Maribor Tezno in s kolesom odpeljal do glavnega kolodvora in nato ob 11h30 z vlakom do Vuzenice.

Vuzenica – Ribniška koča

[sgpx gpx=”http://biofitblog.s3-accelerate.amazonaws.com/gpx/stkp/31_-Vuzenica-%20Ribni%C5%A1ka%20ko%C4%8Da.gpx” showspeed=”false” showele=”false” summary=”false” summarytotlen=”false” summarymaxele=”false” summaryminele=”false” summaryeleup=”false” summaryeledown=”false” mtype=”OSM2″]

Od ŽP Vuzenica sem odkolesarli do potoka Crkvenica in naprej po Pohorski cesti. Sledil vzpon do vasi Sveti Primož , mimo pohorske kapele , čez Kugel na Sedovnikov vrh do koče Planinc ( kontrolna točka,žig na koči, med tednom zaprta).
Sledi krajši vzpon do spodnje postaje in koče (odprta terasa ) na smučišču Kaštivnik, ki gre na malo Kopo . Nato sledil dolg vzpon po cesti, kjer sem prečkal smučišče Pungart in po smučišču do Grmovškovega doma (kontrolna točka, žig je v koči oz. za pokritem šankom na terasi) .
Od Grrmovškovega doma se pot dviga po smučišču ob vlečnici Sedlo do gornje postaje vlečnice Pungart na Kopah. Nato sem nadaljujeval smernih tablah do Ribniške koče. Pot je speljana po najlepšem delu Pohorja, kjer razgledi segajo do Pece, Uršlje gore in Kamniško Savinjskih Alp. Do Črnega vrha ( 1543 m) je potrebno iti peš po markiranem odcepu desno.

Ribniška koča – Ruška koča

Po bogatem zajtrku ( zaradi skromne večerje ) sem v jutranji modrini sem odkolesaril mimo smučišč in koče Pesnik (zaprta) proti Rogli in koči na Pesku. Del poti do table za pohorske bisere je odnesla voda, je bilo treba narediti obvoz. Naravne mesreče so se dogajale tudi pred tem . Leta 1964 je vetrolom uničil 84 ha gozda in so ga nato obnavljali do 1972. Pri Mašinžagi (Lovrenško pohorje) je bil že čas počitek in štrudel in nato nadaljevanje mimo smučišča proti Osankarici . V koči na Pesku je komaj je bilo zaradi brezplačne polnilnice e-koles vse polno na terasi. sledil je spust do pogorele koče na Osankarici (kontrolna točka) . V muzejskem delu doma je razstava Partizansko Pohorje. Od muzeja je 20 minut hoje do kraja poslednjega taborišča in zadnje bitke Pohorskega bataljona: Pri treh žebljih . 8. aprila 2021 je Dom na Osankarici prizadel požar, zato je muzej do nadaljnega zaprt.

V bližini doma se nahaja Črno jezero. Čeprav je voda prozorna, ima barvo črnila. Šotna barja z jezerci so lepe naravne znamenitosti Pohorja. Od doma vodijo najprej lesene stopnice in nato lepa gozdna pot. Nato sem odkolesaril mimo slapa Šumnik na Areh do Ruške koče. Ker je koča tudi lepa razgledna in izletniška točka je dobra kulinarična izbira in še posebno srnin golaž .

[sgpx gpx=”http://biofitblog.s3-accelerate.amazonaws.com/gpx/stkp/30_%20Ribni%C5%A1ka%20ko%C4%8Da-Ru%C5%A1ka%20ko%C4%8Da.gpx” showspeed=”false” showele=”false” summary=”false” summarytotlen=”false” summarymaxele=”false” summaryminele=”false” summaryeleup=”false” summaryeledown=”false” mtype=”OSM2″]

Ruška koča – Maribor- Zamušani

To je bil en najlepših spustov z 1000 vm. Od Ruške koče sem odkolesaril mimo stolpa mimo Mariborske koče, kjer je tudi kontrolna točka. Do spodnje postaje gondole je lepa makadamska cesta z veliko ovinki. Paziti je bilo treba na kolesarje, ki vozijo v nasprotni smeri. Dolgo sem se nato zadržal na Lentu pri stari trti (kontrolna točka). Čez čas sem nadaljeval čez mestne trge in na Vodole in Stolni vrh. Etapa pelje skozi gorice v Vinske gorice, Sv. trojico (spomenik generalu Maistru), mimo Dupleka v Sakušak (Puhov muzej ). Ker je bil že večer sem po najkrjši poti odkolesaril v Polenšak(kontrolna točka in na železniško postajo Zamušani.

[sgpx gpx=”http://biofitblog.s3-accelerate.amazonaws.com/gpx/stkp/28-29_Ru%C5%A1ka-Maribor-Gori%C5%A1nica.gpx” showspeed=”false” showele=”false” summary=”false” summarytotlen=”false” summarymaxele=”false” summaryminele=”false” summaryeleup=”false” summaryeledown=”false” mtype=”OSM2″]

Objavljeno dne

Hom s kolesom

Iz Bleda je ob severni obvoznici urejena kolesarska steza do Rečice, Mi jo pa zapustimo pri odcepu v Zasip. Za odcepom za Piškovnico vodi asfaltna cesta najprej mimo prvih hiš in nato med hišami proti Katarini. Asfaltna cesta je proti koncu makadamska. Naprej od Katarine preide v kolovoz, nato pa v planinsko pot. Pod vrhom in na strmih mestih je treba kolo porivati. Tudi spust z vrha je za navadne kolesraje prestrm.

gpx

Objavljeno dne

Bled-Piškovca-sv.Katerina

Po severni obvozici do odcepa Zasip, nato Piškovce , pri mostu levo do elektrarne po kolovozu v hrib, včji del porivanje do asfalta, nato po cesti mimo starta zip line in nog. igrišča do sv. Katarine. Od cerkve čez zaselek Zasip nazaj na Bled. Boljša varianta jev obratni smeri.

gpx

[sgpx gpx=”http://biofitblog.s3.amazonaws.com/gpx/bled-pi%C5%A1kovnica-katarina.gpx”]

Objavljeno dne

Bled-Blejska Dobrava-Blejski Vintgar

To je lepa krožna turas štartom in ciljem na Bledu: , sveta Katarina, slap Šum, Blejska Dobrava, Blejski Vintgar in nazaj na Bled. primerna je za zgodnje ure ali med delovnikom, ko ni sprehajalcev

Objavljeno dne

Bled – Zgornja Radovna

Mirna krasotica ob gorskem potoku

Zgornja Radovna  leži  na območju Triglavskega narodnega parka ob potoku Radovna, v katerega se stekajo vode iz ledeniških dolin Krma in Kot. Dolina Radovne je ujeta med pobočja planot Pokljuka in Mežakla. Prekrivajo jo grbinasti travniki, spomladi in poleti cvetja polni . Domačije  so raztresene po dolini, tako, da je že sam sprehod ali kolesarjenje po Radovni enkratno doživetje.

Zapeljite z glavne ceste na makadam in obiščite Gogalovo domačijo, kjer stoji več kot štiristoletna lipa. Če se peljete v smeri Krme, nadaljujte po makadamu in se ponovno priključite na asfaltno cesto. Pri razpotju Krma – Mojstrana nadaljujete naravnost in obiščite Pocarjevo domačijo, ki je spremenjena v etnografski muzej s freskami in avtentično notranjo opremo. Domačija je ena najstarejših domačij v Triglavskem narodnem parku, danes etnografski muzej. Na stropnem tramu je vrezana letnica 1775, v hišnem arhivu pa je najstarejša listina, ki izvira iz leta 1609. Na vhodnem pročelju sta freski Višarske Matere Božje in Križanega z Marijama. Notranja oprema je v celoti avtentična. Pri domačiji Psnak si oglejte dobro ohranjen Psnakov čebelnjak. Ob cesti Krnica – Zgornja Radovna je vredno ogleda  Psnakova žaga in mlin.

Med Zgornjo in Srednjo Radovno je še eno jezero Kreda, ki je, tako kot tisto v Mojstrani, nastalo zaradi izkopavanja krede za potrebe mojstranške cementarne.

Naselje obdajajo severni odrastki planote Pokljuke, grebenov triglavskega pogorja in najvišji vrh planote Mežakle Jerebikovec (1593 m). Prek Kosmačevega prevala na severu je povezana z bližnjo Mojstrano, po dolini Radovne pa vodi cesta proti Blejskemu kotu.

Za ogled vseh omenjenih lepot in zanamenitosti je idealen izlet s kolesom med tednom ob lepem sončnem vremenu. Ker je naselje posejano tudi s počitniškimi hišicami je za vikend in med poletnimi počitnicami več cestnega prometa. Štartal sem ob 13h z Bleda in se skozi Gorje zapeljal v Krnico in ob Radovni do Zgornje Radovne. Pri gostilni Psnak je bilo treba iti na joto.

[sgpx gpx=”/wp-content/uploads/sites/3/gpx/ZgRadovna-Bled.gpx”]

Po kratkem razgovoru z gostilničarjem o koroni in lepotah Zgornje Radovne sem nadaljeval naprej čez Kosmačev preval v Mojstrano. Po kolesarski cesti sem bil hitro na Jesenicah in pri Hrušici zavil na Blejsko Dobravo. Nato sem se zapeljal mimo pokopališča še proti stari elektrarni v Vintgarju in na sredini (predolgega) spusta obrnil in se odpeljal proti Žirovnici. Prečkal sem jez in magistralno cesto in že sem bil v Žirovnici. Nato sem v Mostah zavil v Breg in se spustil v Piškovnico, kjer sem prečkal Savo in premagal strm klanec do Zasipa. Od tu pa sem se zapeljal naravnost do Zime na sladoled.

[sgpx gpx=”/wp-content/uploads/sites/3/gpx/Bled-ZgRadovna.gpx”]

Objavljeno dne

Snežno e-kolo

Pozabite  na  zip vezice,  plašče s  kramponi,   itd   za povečanje  vleka vašega  kolesa.    Zakaj nebi uporabili enega od teh vlečnih pripomočkov!

Res sem bil navdušen, ko sem iskal “Front Wheel E-Bike Conversion Kit” na spletni strani  Amazona  in sem našel na Alibabi  “skis track wheel to convert bike to snow bike”.

 

 

 

 

 

 

Tudi googlanje za “snow e-bike ski” prikaže številne  zanimive variante snežnih koles in motorjev.

Od vseh je K-track najbolj enostaven in cenovno ugoden.

Iz fotografij je jasno, da  sprednja smučka in zadnje kolo z gosenico enostavno zamenjata sprednje in zadnje kolo. Tako  lahko spremenite svoje običajno gorsko kolo v snežno kolo za  vožnjo po snegu. K-track govori o prednosti povečane vleke z njihovom  sistemom, do 25 krat. Vendar nobena od fotografij na njihovi spletni strani ne pokaže kolesarjev niti  pri najmanjšem  vzponu. Očitno je lažji in  bolj zabaven spust.  Vendar ali  ta sistem za $500 ne more narediti več kot to?

Objavljeno dne

Blejske kolesarske avanture – Bled Bike Adventures

Bled z Bohinjem omogoča lepe kolesarske avanture za vsakega kolesarja. Tudi če je kolo ostalo doma, je v kampu V. Zaka pestra izbira koles. Kolesarska karta  ponuja lepo izbiro tur. Nekaj tur sem si prilagodil za e-bike, ki sem si ga sposodil v kampu in bike festivalu in jih dodal v opis kolesarski tur. 

Fotogalerija s kratkimi opisi je na WINSUM

Za prvo turo je bila za idejo tako imenovana MEDENA POT in je ponudila ohladitev v Savi v drugem vročinskem valu, ki je zajel Slovenijo. Za najtoplejši dan se prileže tura ob Savi.
Z Bleda sem krenil pod Stražo in skozi Selo do Ribnega in čez Savo. Pri odcepu za Talež se je ponudila prva osvežitev. Nato sem nadaljeval proti Radovljici in pri sotočju Sav je bilo ravno prav vroče za drugo osvežitev. sotočje sav
Nato sem se zapeljal mimo Šobca in Bleda do Piškovnice. Tu je bila Sava za kakšno stopinjo hladnejša. Od tu sem se nadaljeval nazaj do kampa in po gozdni cesti čez Megre v Bohinjsko belo. Čez Megre sem moral stari mestni bike vleči za ušesa, da sem prilzel čez. Turo sem zaključil na pikniku ribiških dobrot blanskih ribičev iz Bohinjske bele in kopanjem pod mostom.

Druga tura je bila   pozna popoldanska tura z e-bike na Kupljenik, ki ponuja lep razgled na blejsko jezero z gradom, otokom in Karavankami v ozadju.  Startal sem v Veliki Zaki in se mimo kampa in pod železnico zapeljal čez prelaz Megre v Bohinjsko Belo. Vmes sta dva klanca, ki sta bila za stari mestni e-bike prestrma in sem ga moral vleči za ušesa. Nato sem prečkal cesto za Bohinj in po asfaltu nadaljeval do vasi Kupljenik. Vmes sem se zapeljal še do odcepa za jamo pod Babjim zobom. Na koncu vasi je smerokaz za Selo, kjer gre pot po travnikih mimo kapelice do planinski poti. Prvi del je pp je primeren samo za gorce, spodaj pa se razširi v gozdno cesto.
viewpoint
Foto galerija

gpx altitude

Tretja tura, tako imenovani POKLJUŠKI IZZIV, je ponudila dolg vzpon na Uskovnico in še daljši spust z Rudnega polja (Bled , 504m – Selo – Bohinjska bela – Nomenj – Bitnje – Srednja vas – Uskovnica (1200m) – Rudno polje (1400m)– Zgornje Gorje – Bled).

GPX
Startal sem ob 8h30 v hladnem jutru pod Stražo. Skozi Selo in ob Savi sem nadaljeval do ceste Bled-Bohinj, kjer sem zavil v Bohinjsko belo in skozi vas Obrne. Tu sem nadaljeval po glavni cesti. Nato sem skozi Nomenj in Bitnje vozil po stari cesti skozi vasi in na koncu zavil proti Srednji vasi. Na koncu vasi se desno usmeri makadamska cesta na Uskovnico. Tu se še dobi kislo mleko, sir in skuta. kislo mlkeo na uskovnici

Potem je sledil še vzpon do Rudnega polja in spust do V. Zake. Z Haibike (Yamaha pogon ) sem 62 km prevozil v 4h skupaj s krajšimi ustavljanji za foto in 3 počivali (kislo mleko, kava, pivo). Povprečje je bilo 18km/h.
Fotogalerija

Četrta tura je bila tako imenovana “PASTIRSKA POT” s ciljem na planini Rčitno( Bled- veslaški center, 504m – Rečica – Zatrata – Rčitno, 850m).
Pri Zatrati se asfalt spremeni v široko makadamsko gozdno pot. Tudi Rčitno spada k sečnji na Pokljuki.

Bled - Rečica - Zatrata - Rčitno (850m)

Iz kampa v V. Zaki sem se zapeljal mimo  žel. postaje po
Aljaževa

Kolodvorski in zavil na Aljaževo in po makadamski poti mimo Zatrate nadaljeval strm vzpon. Na poti pri koritu pod Križem  se dejansko že nahajamo na tako imenovani Riklijevi poti. Na pastirski planini Rčitno   je nekaj vikendov je pa to bil tudi cilj riklijeve poti.

Rčitno

Z e-bike (Haibike z bosch pogonom ) se strmine ne čuti  posebno če  je vključen turbo način .
Za 15,2 km sem potreboval ~ 1h.   gpx (spust do kampa).

Zadnja je bila kratka krožna ture v Bohinjsko belo in Obrne za test KTM e-bike z Bosch pogonom. E-bike je spominjal na Haibike na turi na Rčitno, rsaj sta bila oba pogona Bosch.. Trajala je 56 min v dolžini 17,9 km s povprečno hitrostjo 19km/h. Tura je zahtevna zaradi prelaza Megre (600m) nad kampom in spusta v Bohinjsko belo. Začel sem v veslaškem centru in nato mimo železniške postaje in pri kampu zavil na gozdno cesto.

v Megre

V Obrne sem obrnil nazaj  v Bohinjsko belo, kjer sem  zavil na gozdno cesto za Mlino. Zadnje kilometre gre pot po glavni cesti Bohinj-Bled in nato po cesti mimo kampa in žel. postaje (600m) nazaj v veslaški center.

Poleg omenjenih tur je bila vsakodnevno na vrsti še kopalna tura s “specialko” Torpado. Tura malo spominja na DRUŽINSKI POTEP:Bled(pod Stražo) – Selo – Mlino – Velika zaka – Mlino – Selo – Bled(pod Stražo).

Na Uskovnico sem vozil Hibike SDURO z Yamacha pogonom (dvojni sprednji zobnik)
Na Rčitno sem vozil Hibike SDURO Fatsix z Bosch pogonom.
Na Obrne sem vozil KTM macina kapoho lt 274 z Bosch pogonom.