Bike in corner of Bled

Avtor: bmil

Objavljeno dne

Lackenspitze 2459m

Je pozimi ob dobrih snežnih in vremeskih razmerah obiskan turnosmučarski cilj.
Strmo vršno pobočje zahteva previdnost in zadnje metre do vrha je treba premagati peš.

Pot oz. gaz gre od parkirišča čez travnik rahlo navzgor proti zahodu, dokler ne pridemo do gozdne ceste. Po cesti gremo proti jugu in na naslednjem križišču zavijemo desno (na 1300 m). Od tu po gozdni cesti navzgor v več ovinkih do tik pred Untere Neuwirtsalm. Tu je treba zaviti levo (pri 1.480 m ), potem pa po kolovozu do Metzgerhütte (1740 m). Navzgor skozi redek macesnov gozd proti jugu, nato pa se usmerimo proti jugozahodu na približno 1.900 m (preden pridemo do Wildalmsee) kjer prečkamo ravnino. Nazadnje se po nekoliko bolj strmem pobočju pot dvigne do sedla med Rosskogel in Grubachspitze (cca. 2050 m). Tu zagledamo vrh in tudi potek naše poti. V sedlu je tudi Krauthacklhütte (lovska koča). S sedla zavijemo na pobočju v levo, kolikor je mogoče na isti višini prečkamo do plazovišča z ogromnimi balvani
Na greben med Lackenspitze in Grubachspitze pridete nekoliko vzhodneje pod Lackenspitze. Tu desno (severozahodno), na grebenu ali tik pod, do vrha Lackenspitze. Običajno je ob nekaj skalah prostor še za nekaj smuči. Sedi zelo strma hoja do vrha Lackenspitze (2459 m).


Sledil sem Alešu, ki je imel sled na telefonu in orientacijo že v glavi. Zjutraj ob prihodu je bilo v Twengu -18°C in brez vetra. Kmalu se je na soncu prijetno ogrelo. Imela sva super razmere in po dobrih 3 urah sva pridrsala do grebena 10m pod vrhom. Zadnji metri so bili brez cepina po suhi zmrznjeni travi in ledu adrenalinski, vendar je šlo gor in dol. Smučanje je bilo odlično, pršič razen na ravnini po vršno strmino je bilo malo poledenelo. Je pa bila kar dolga tura – skupaj 6 ur. Čudovita slikovita smučarska tura iz Twenga!

Objavljeno dne

Pot kulturne in tehnične dediščine Žirovnica

Pot kulturne dediščine Žirovnica lahko povežemo še s tehnično dediščino, če obiščemo tehnični muzej Završnica.

Tehnična dediščina

Tehnični muzej Završnica (The Završnica technical museum) , nekoč HE Završnica, je bila prva slovenska javna elektrarna. Graditi so jo pričeli leta 1911 in 25. februarja 1915 je prvič oddala električno energijo v omrežje. Elektrarna je neprekinjeno delovala 90 let. Po njeni zaustavitvi so objekt in naprave obnovile in kot spomenik tehniške kulture. Vlogo proizvodnje električne energije je prevzela Hidroelektrarna Moste, prva elektrarna na reki Savi, ki izkorišča tudi vodno zajetje nekdanje HE Završnica. Ogled obeh elektrarn je mogoč v spremstvu strokovnega vodnika

Mi smo se povzpeli do vodostana nad Žirovnico. Skozi tunel, ki je v višini vodostana, smo se sprehodili še na drugo stran grebena Rebro nad dolino Završnice.

Vodostan (https://mapio.net/images-p/19280862.jpg))

Vodostan v Rebru nad Žirovnico z zanimivim in od daleč opaznim pročeljem, je bil zgrajen leta 1914 za oskrbo HE Završnica in kasneje HE Moste. V 16 metrov visok železobetonski vodni zadrževalnik voda priteka iz jezera v Završnici in odteka po 900 m dolgi cevi v strojnico elektrarne. Vodostan je odlična razgledna točka.

Od vodostana se odcepi levo pot do tunela ki pelje na drugo stran grebena nad Završnico. Lepa razgledna točka je tudi skala Gadova peč ob poti na sv. Lovrenc. Nudi lep razgled na omenjene vasi in na hribe Mežakljo, Hom in Vrše nad Blejsko Dobravo (na drugi strani avtoceste). Nad Gadovo pečjo je pot na greben Rebro, od koder se lahko spustimo v Završnico ali pa nadaljujemo desno po grebenu na Brin.

Pot levo po grebenu v smeri vodostana je grebenska pot in je zelo izpostavljena, ni zavarovana in je delno plezalna. Nad vodostanom sem se spustil na pot, ki gre proti tunelu, zavil levo proti vodostanu in po stopnicah do travnikov. Tu sem zavil levo na pot čez travnike in se spustil v Selo. Na glavni cesti sem nadaljeval mimo šole po smernih tablah čez Zabreznico in Breznico proti spominskemu čebelnjaku Antona Janše. Potem smo se še sprehodili v Doslovče in se vrnili čez polje.

Kulturna dediščina

Zemljevid poti (https://visitzirovnica.si/pot-kulturne-dediscine-zirovnica)

Pot kulturne dediščine Žirovnica je tematska pot, ki povezuje kulturno-zgodovinske spomenike v vaseh pod Stolom:  Vrba ( Prešernova rojstna hiša), Žirovnica (rojstna hiša Matije Čopa ) , Breznica (spominski čebelnjak Antona Janše) , Doslovče (rojstna hiša pisatelja Frana Saleškega Finžgarja), in Rodine (rojstna hiša pisatelja  Janeza Jalna ).

pot kulturne dediščine žirovnica

Objavljeno dne

Radstadt

Radstadt je bil naš smučarski cilj za to zimo. Aleš je kot vedno do sedaj pripravil predloge. Nakar smo se prešteli in se odločili za Radstadt. Napoved vremena po Bergfexu je: vse dni oblačno in sobota 22 cm, nedelja 16 cm, ponedeljek 5 cm, torek 5 cm, sreda 0 cm, četrtek 5 cm… Naša koča je bila :Ferienhaus Schober Höggenstraße 42A-5550 Radstadt. Lokacija je bila odlična, 100 m od vlečnice in malo več do gondole. Povezava je bila z Altenmarkt-om in sskibusom do Zauchensee-a. Vmes je bilo tudi nekaj sonca. Difuzna svetloba pa me je zapeljala v sredo v luknjo, tako da sem en dan počival in se v zdravil v termah.

radstadt

možic kolo

množic poleti

možic pozimi

poglejska cerkev jaslice

Objavljeno dne

Možic s kolesaom

Možic je 1602 m visok vrh, zahodno od Soriške planine. Na vrha se nahaja star vojaški bunker z železno kupolo na kateri je napisano ime vrha z višino. Z vrha se odprejo lepi pogledi na verigo Spodnjih Bohinjskih gora, Triglav , del Karavank, Ratitovec in Porezen.

 Dostop je iz bohinjske ali škofjeloške smeri. V Bohinjski Bistrici nadaljujemo levo v smeri Soriške planine. Tej cesti nato sledimo do velikega parkirišča v bližini smučarskega centra Soriška planina. Iz Železnikov se peljemo proti Podbrdu, kjer nas oznake za Soriško planino usmerijo na vzpenjajočo cesto. Tej cesti nato sledimo do velikega parkirišča na Bohinjskem sedlu ob vznožju smučišča Soriška planina.

Možic peš

S parkirišča na Bohinjskem sedlu se usmerimo v smeri Litostrojske koče na Soriški planini.
Od koče nadaljujemo po markirani poti naravnost navzgor do razpotja, kjer se pot razcepi : desno proti Možicu, naravnost v smeri Lajnarja. Desno pot sledi cesti (pozimi zasuta), ki nas pripelje do nekdanje kasarne i na Slatnik

Naravnost se pot nekoliko strmeje vzpenja proti sedlu med Lajnarjem na levi in Malim Slatnikom na desni. Nadaljujemo desno (levo Lajnar) v smeri Slatnika po markirani poti, ki preide na primorsko stran grebena . Sledi rahel vzpon po razgledni mulatjeri, nato pa nas pot pripelje na preval med Mali in Veliki Slatnik.

Možic s smučmi

Nad staro vojaško kasarno nadaljujemo rahlo levo, ter nekoliko navzdol (bolj levo vrh Slatnika) po poti, ki se spušča proti manjšemu sedelu in naslednjemu razpotju.
Nadaljujemo naravnost (levo navzdol Šavnik) po stari vojaški mulatjeri vse do vrha Možica,

V tirno avtobusni turi sem bolj sledil uri kot špuri, saj je bila vezana na logistiko javnega transporta. Štartal sem na ŽP Bled-Jezero in v Bohinjski bistrici nadaljeval z avtbusom na Bohinjsko sedlo. Ob vlečnici in nato desno po cesti sem se mimo karavle povzpel na Možica kot je v opisu. Vse je bilo ledeno, vendar so pivo in okusi škofjeloškega zmehčali današnjo trdoto.

Možic s kolesom

Vzpon na Možica spada med srednje zahteven vzpon. Vendar celotna pot zahteva poleg fizične spretnosti še logistično pripravo in poleg špure se je bilo potrebno držati še ure. Z vlakom iz Bleda v Boh. Bistrico, z avtobusom na Soriško planino in sedežičnico na Lajnar. S koloesom sem se spustil na sedlo pod Slatnikom, kjer se pot odcepi za Podbrdo. Nadaljeval sem po mulatijeri na Možica. Z Možica sem se spuszil in nato povzpel na sedlo med Slatnikoma. Nadaljeval sem po cesti od kasarne do vlečnice in nato po smučišču na na žgance s kilsim mlekom. Sledil je spust po sfaltni cesti do odcepa za Orožnovo kočo. Cesta je konča z obračališčem , zato sem se do smučišča Kobla in po travniku spustil v Ravne. Sledil je še spust do ŽP v Boh. Bistrici.