Babji zob

This image has an empty alt attribute; its file name is en.png

Od takrat ko babi stari spodrsne na planoti tej na koncu Jelovice, kjer še danes koča stoji, se vidi velik Babji zob, katerega že več sto let iz roda v rod vsi tako imenujejo (ANEKDOTA O BABJEM ZOBU).

Vrh Babjega zoba z nadmorsko višino (1128 m) je ozek greben je, delno poraščen, razgleden in prepaden. Vpisna knjiga z žigom je na začetku pred tablo, ki opozarja na previdnost dostopa na rob grebena.

Pohod na vrh v lepem sončnem in toplem vremenu ni posebej zahteven in je primeren za dopoldnevni ali popoldnevni izlet. Zahteva pa primerno planinsko opremo in nahrbtnik z nekaj pijače in jedače saj na poti ni planinskih postojank. Izhodišče točka je vasica Kupljenik, do koder pridemo lahko z avtom po asfaltni cesti iz Bleda mimo Bohinjske Bele. Z dostopom po peš poti iz Bleda preko vasi Selo in Save bohinjke pa je lahko to celodnevni izlet.

Polovica ture poteka po cesti, ki vodi na Talež, od koder se široka pot odcepi desno na Babji zob. Stara markirana pot vodi čez strm skoraj neprehoden breg . Nova pot je 100 m naprej od starega odcepa.

V primeru poledenele ali zasnežene poti je pot zelo nevarna

Trud uro in pol ( po markaciji) dolgega vzpona je poplačan s čudovitim razgledom na : škofjeloško hribovje ( Ratitovec, Soriška planina), na celo verigo Bohinjskih gora (od Črne prsti do Koble prek Rodice, Vogla do Podrte gore in Komne), pokljuške gozdove in triglavsko pogorje v ozadnju in karavanke s Stolom na čelu. Pod nami se skozi Sotesko vije reka Sava Bohinjka. Bled z Blejskim jezerom in otokom je kot na dlani globoko pod nami, obkrožen z Gorjanskimi in Blejskimi vasmi.

Pot nazaj gre po isti poti in za celoten izlet lahko predvidevamo štiri ure od izhodišča na Kupljeniku.
Če izlet povežemo še z ogledom Babjezobe jame pa še tri ure več.
Ogledi so julija in avgusta ob nedaljah ob 10h.

babji zob

vintgar – sv. katarina

Vintgar -sv. Katarina

This image has an empty alt attribute; its file name is en.png

Vintgar je soteska reke Radovne, ena izmed najslikovitejših v Sloveniji. Cerkev sv. Katerine je pozna srednjeveška cerkev in je bila v začetku romarska cerkev. V času turških vpadov so ob njej domačini kurili kresove. Sveta Katarina je razgledna točka nad vasjo Zasip , ki ga ja največji slovenski pesnik France Prešeren imenoval “oltar Gorenjske”. Poleg se nahaja parkirišče in gostišče Jurček.
Od nje vodi pot proti začetku soteske po južnem prisojnem pobočju 834 m visokega hriba Hom in proti koncu soteske v Blejski Dobravi.

Krožno pot lahko začnemo od parkirišča Sv. Katarine, parkirišča Vintgar, parkirišča pri pokopališču Blejska Dobrava, iz vasi Zasip ali Podhom ali na Bledu. Pot se vije skoti slikovito sotesko Vintgar, skozi gozd pod Homom ali čez Hom in po pašnikih južnega pobočja Homa. Pohodnikom ponuja enega izmed najlepših izletov daleč naokoli. Lep razgled, ki sega vse od bližnjih Karavank s Stolom in Begunjščico, ter Kamniških Alp na severo-vzhodu, prek širne Ljubljanske kotline v sredini, pa vse do Jelovice, Pokljuke in bližnjega Bleda s starim gradom, ter Julijcev na jugo-zahodu.
Od sv. Katerine se približno dvajset minut spuščamo po označeni gozdni poti do slapa Šum, ki s svojimi trinajstimi metri velja za večji slovenski rečni slap ( ne zamrzne pozimi) in obenem predstavlja vstopno točko naravne znamenitosti –  soteske Vintgar. Leta 1891 sta jo odkrila fotograf Benedikt Lergetporer in Jakob Žumer, gorjanski župan in kartograf. Soteska je dolga 1,6 km. Skoznjo teče čudovita zelenkasta Radovna s svojimi tolmuni, slapovi in brzicami. Pot nas vodi preko lesenih mostov in tako imenovanih Žumrovih galerij. Do sv. katerine se vračamo po slikoviti poti na južnem pobočju Homa.
Če pot skozi sotesko končamo pri slapu Šum, lahko nadaljujemo nazaj do mostu nad slapom in mimo razpadajoče hišice v gozd nazaj do sv. Katerine. Lahko pa nadaljujemo čez most in po stopnicah v Blejsko Dobravo. Od tu vodi več poti na Hom in čez ali pa na železniški postaji počakamo vlak ki vozi do Bohinjsko Bistrico in se zapeljemo do postaje Bled jezero.

Zlate vode

Slap Šum

This image has an empty alt attribute; its file name is en.png

Slap Šum na Radovni šumi celo leto. Najbolj šumi spomladi, ko se topi sneg in jeseni, ko je največ padavin. Šumov je več. Največji je na Nemiljšici v Besnici pri Kranju Eden je v Bistriškem vintgarju pri Sl. Bistrici. Naš pa stoji ob zaključku soteske Vintgar na reki Radovni. Na strani “kaj videti in poceti ” piše, da je eden izmed treh rečnih slapov v Sloveniji. Bolj verjeno je eden izmed treh rečnih, ki šumi celo leto. Poleg še piše, da s 13 metri dolgim vodnim padcem reke Radovne velja za enega največjih. Največji je v Besnici na Nemiljšici (22m), ki pa pozimi zamrzne.

Slap Šum si je možno ogledati z lesnega mostu in z lesene ploščadi pod slapom, kjer je razgled najlepši. Po ogledu slapu sem se sprehodil do železni vrat, ki pozimi zapirajo vhod v sotesko Vintgar. Nad sotesko se mogočno vije železniški most na progi Jesenice-Blejska Dobrava-Bled otok-Boh. Bistrica. Najboljše je avto parkirati pri pokopališču Blejska Dobrava in se sprehoditi čez polje do prve hiše na koncu Dobrave. Od tu stopnice vodijo v sotesko. Sam sem parkiral pri ski servis Obris, kjer mi servisirajo smuči. Nudi tudi prevoze obiskovalcem soteske nazaj na Bled. Blejska Dobrava ponuja več zanimivih pohodnih poti v vseh letnih časih: na Katarino, na Hom, na Bled, okoli Homa, itd.

slap šum radovna

Vrh med vrhom Razorja in Mrežcam

GPS status je kazal višino 1913m, čeprav je nižji od vrha razorja (1833m). Razmere so bile podobne včerajšnim, samo, da je bilo še uro kasneje. Na mrežcah sem prečil proti vrhu. Z vrha sem smučal direktno v grapo , kjer sem se proti koncu držal bolj levo, ker desno ni videti smučljivo.

Vrh me vrhom Razorja in Mrežcam

Mrežce

This image has an empty alt attribute; its file name is en.png

Mrežce je 1965 m visok vrh (bolj planota) poleg Lipanskega vrha. Snega je bilo dovolj in ko sem štartal ob 11h30 je bil že južen. Bilo je že nekaj avtov na parkirišču za pl. Zajavornik. Vendar prometa na dobro spluženi cesti ni bilo. Opozorilo GRS, da se aktivnosti v gorah prestavijo je pripomoglo k temu.
Pot je spodaj mestoma ledena, zgoraj pa luknjasta od pešcev.
Sneg je bil skorjast z ojuženim zgornjim putrom. Odločitev je bila, da smučam proti Rudnem polju, kjer so me čakale tekaške smuči za povratek na pl. Zajavornik do avta. Odločitev je bila prava, saj je proti Lipanci že vse presmučano. Proti Rudnemu polju pa je bilo samo par smučin. Tudi cesta je še prehodna s smučmi. Sledilo je uživanje na terasi zaprtega hotela ob pivu iz dostave. Nato je sledil še tek na smučeh do pl. Zajavornik.