Fužinske planine so ime dobile po fužinah, v katerih so nekdaj pridobivali železo. Fužinarske planine so ime dobile po fužinarjih, ki so so nekdaj pridobivali železo. Mednje uvrščamo planine Vogar, 1054 m, Blato, 1088 m, Jezero (tudi Pri Jezeru), 1453 m, Vodični vrh, 1486 m, Dedno polje, 1560 m, Laz (tudi Na Lazu), 1560 m, Viševnik, 1625 m, Ovčarija, 1660 m, in Krstenica, 1655 m. Na planinah stojita dve planinski koči, na Vogarju in planini Pri Jezeru, ki sta odprti v poletni sezoni.
Lahko bi jih imenovali tudi planšarske planine. Vendar arheološkviri kažejo, da so bile fužine pred planšarijo.
Bohinj z okoliškimi planotam v kraljestvu Zlatoroga, velja za najrazvitejše planšarsko področje Slovenije. Smela trditev se naslanja na večstoletno tradicijo, gostoto, velikost in število pašnih planin, razširjenih vse do zgornjega roba gozdne meje, in pomembno vlogo živinoreje pri preživetju lokalnega prebivalstva. Žal to počasi ugaša, saj ni več vir preživetja.
Planina v Lazu – okno v preteklost Julijskih Alp
Planina v Lazu, ki se nahaja na nadmorski višini 1560 metrov, je prava zakladnica zgodovine in naravnih lepot. Ta avtentično ohranjena planina, z značilnimi pastiorskimi stanovi na kobilah, leži v osrčju Julijskih Alp, obdana z veličastnimi vrhovi, kot so Kreda, Slatna, Debeli vrh in Ogradi.
Zgodovinska dediščina
Arheološke raziskave so na Planini v Lazu odkrile sledi človekove prisotnosti že v srednji kameni dobi. Najdeno kurišče pod previsom v bližini Žagarjeve glave sodi med najstarejše dokaze o človekovem življenju v Julijskih Alpah. To odkritje potrjuje, da je bilo to območje že od nekdaj privlačno za ljudi.
Površinske jame visoko pod Ogradi in Lazovškim prevalom nakazujejo, da je človek že več stoletij pred pisnimi viri (16. stol) tu iskal železovo rudo.
Poleg bogate zgodovine je planina znana tudi po svoji izjemni naravni dediščini. Spada v ožje zavarovano območje TNP. V bližini vode so bili odkriti ostanki apnenic, kar priča o nekdanji obrti in izkoriščanju naravnih virov.
Planšarstvo in kulturna dediščina
Planina v Lazu je od nekdaj imela pomembno vlogo v življenju lokalnega prebivalstva. Kot tipična planšarska planina je bila osrednje mesto živinoreje. Pastirske družine iz Studora in Starih Fužin so tu preživljale poletne mesece, ko so pasle živino na bogatih pašnikih.
Zakaj obiskati Planino v Lazu?
Zgodovinsko bogastvo: Odkrijte sledi človekove prisotnosti, ki segajo več tisoč let nazaj.
Čudovita narava: Uživajte v razgledih na okoliške vrhove in se sprostite v mirnem okolju.
Avtentična izkušnja: Spoznajte življenje planšarjev in se dotaknite bogate kulturne dediščine.
Pohodniške poti: Razgibana okolica ponuja številne možnosti za pohodništvo in raziskovanje.
Nasvet za obisk:
Če načrtujete obisk Planine v Lazu, vam priporočamo, da se prej pozanimate o trenutnih razmerah na terenu in si pripravite primerno pohodniško opremo.
Dostop
V Stari Fužini pa v križišču pri kapelici zavijemo ostro levo na vzpenjajočo cesto v smeri planine Blato, planine Vogar in doline Voje. Cesta nas naprej pripelje do zapornice, kjer pobirajo cestnino in parkirnino, kjer parkiramo ali pa po plačamo cestnino, če smo z avtom . Brezplačni avtobus (2 Eur) pa nas poleti zapelje do križišča Vogar-Blato. Od tu nadaljujemo v smeri planine Blato in nato sledimo oznakam za Planina Jezero. Od razpotja , kjer se usmerimo desno je 1h30 min hoje do planine. Vmes se še odcepi strma pot za planino Jezero.
Planina Krstenica – Skrita zakladnica zgodovine in razgleda
Planina Krstenica, ki se nahaja na 1670 metrih nadmorske višine, je pravi biser med bohinjskimi planinami. Njena odprta lega južno od grebena Stogov ponuja izjemne razglede na okoliške vrhove, kot so Ograde, Krsteniški Stog, Tosc, Ablanca, Uskovnica in Spodnje Bohinjske gore.
Zgodovinska dediščina
Kljub svoji mirni lepoti skriva Krstenica bogato zgodovino. Arheološke raziskave so pokazale, da je bilo to območje poseljeno že v prazgodovini, ko so ljudje v teh krajih iskali železovo rudo. Na planini in v njeni okolici so še danes vidni ostanki starih rudnikov, ki pričajo o nekdanji živahnosti tega območja.
Planina je bila tudi pomembno središče planšarstva. Pastirji so tu preživljali poletne mesece in izdelovali tradicionalne mlečne izdelke, kot je kislo mleko. Letos (2024) pa sta bila sirarja iz Srbije.
Zakaj obiskati Planino Krstenica?
Izjemni razgledi: Uživajte v panoramskem pogledu na Julijske Alpe.
Zgodovinska dediščina: Odkrijte sledi prazgodovinskega življenja in rudarstva.
Mir in tišina: Umaknite se od vsakdanjega vrveža in se sprostite v naravi.
Okusna lokalna hrana: Poskusite sveže mlečne izdelke, ki jih pripravljajo na planini.
Kako do tja?
Najlažji dostop do Planine Krstenica je s Planine Blato. Pot traja približno 90 minut hoje in je primerna za večino pohodnikov. Tudi iz Planine v Lazu je možen dostop, ki traja podobno dolgo.
Nasvet za obisk:
Če načrtujete obisk Planine Krstenica, si vzemite dovolj časa za raziskovanje okolice. Obujte se v pohodne čevlje in ne pozabite na dovolj vode in hrane.
Sestop
Sestop je lahko po isti poti dostopa ali pa skozi slikovito dolino Voje v Staro Fužino. Lahko pa je v smeri Voje in nato po kolovoznih poteh do Blata.
Planine so dobro izhodišče na okoliške vrhove in doline. Izkoristil sem to za vzpon pod Lazovški preval in sedlo po Ogradi.
Total climbing: 936 m
Total descent: -956 m
Premagujte izzive ob vsakem trenutku z naprednimi funkcijami za vadbo, stalnim spremljanjem zdravja in počutja 24 ur na dan, 7 dni v tednu z Garmin epix Pro . Vadi, kot želiš s pomočjo več nameščenih športnih aplikacij in spremljaj zmogljivosti ter načrte treningov Garmin Coach. Ko si pripravljen na pustolovščino, lahko prek povezave Wi Fi® preneseš zemljevide TopoActive (ki so že nameščeni v modelih Sapphire™).
