Bike in corner of Bled

Od zasneženih gora do Amazonskega pragozda

Kaj nam je prinesel COP 30?

Kot kolesarji, turni smučarji in popotniki smo prvi na fronti podnebnih sprememb. Naše “igrišče” se spreminja: smučarske sezone so krajše, kolesarske ture v avgustovski vročini postajajo nevarno vroče, ledeniki pa izginjajo pred našimi očmi. Če ste brali knjigo Hot House Earth (Vroča hiša Zemlja), veste, da nismo več v fazi opozoril – smo v fazi preživetja.

Ravno zato so bile vse oči uprte v Belém v Braziliji (november 2025), kjer se je končal COP 30. Poglejmo, kaj se je dogajalo na “srečanju, ki rešuje planet” in kaj so se dogovorili tisti, ki držijo krmilo našega planeta.

Kaj sploh je COP in zakaj je zraven UN?

Če poenostavimo: COP (Conference of the Parties) je letni krizni sestanek upravnega odbora planeta Zemlja. Je letno srečanje skoraj vseh držav sveta. Poteka pod okriljem Združenih narodov (UN), ker podnebna kriza ne pozna meja – topljenje ledu na Arktiki in neposredno vpliva na višino morja v našem Jadranu in na intenzivnost neviht v naših Alpah.

Biodiverziteta v središču: “Amazonija so naša pljuča”

COP 30 bo ostal zapisan kot “naravni COP”. Prvič v zgodovini se nismo pogovarjali le o sončnih elektrarnah, ampak o biotski raznovrstnosti (biodiverziteti) kot naši najmočnejši obrambi.

Zakaj je bil ta COP kritično pomemben?

  1. Narava v prvem planu: Prvič se nismo pogovarjali le o številkah in izpustih iz tovarn, ampak o gozdovih. Sprejet je bil ambiciozen dogovor o popolni ustavitvi krčenja pragozdov do leta 2030. Za nas, ki ljubimo naravo, je to žarek upanja – brez teh ekosistemov nobena tehnologija ne bo rešila naših zim.
  2. Sveže obljube (NDC): Države so morale predložiti nove načrte za naslednjih 10 let. To so tiste obljube, ki bodo odločale, ali bomo čez 20 let še lahko furali turne smuke ali pa bodo smuči le še eksponat v muzeju.
  3. Denar za preživetje: Sprejet je bil “Politični paket Belém”, ki povečuje pomoč državam, ki jih podnebna kriza najbolj tepe.

Glavni dosežki:

  • Sklad za tropske gozdove (TFFF): Ustanovljen je bil mehanizem, ki državam plačuje za ohranjanje obstoječih gozdov. To je ključno: drevo, ki stoji že 100 let, je vredno več kot tisoč na novo posajenih sadik.
  • Cilj 30 do 30: Potrjena je zaveza, da bomo do leta 2030 zaščitili 30 % kopnega in morja.
  • Obnova narave: Dogovor o obnovi milijonov hektarjev uničenih pašnikov v Braziliji in drugod po svetu, da bi preprečili nadaljnje krčenje pragozdov za kmetijstvo. Brazilija je obljubila popolno ustavitev krčenja pragozdov do leta 2030.

Velesile in slovenski prispevek

Medtem ko so ZDA zaradi političnih sprememb ponovno stopile korak nazaj (napoved izstopa iz sporazuma), sta Kitajska in EU prevzeli vodilno vlogo pri financiranju zelene tranzicije.

  • Brazilija (gostiteljica): Napovedala je popolno ustavitev krčenja Amazonije do leta 2030 in predstavila “Načrt Belém” za trajnostni razvoj pragozda.
  • Kitajska: Kot vodilna v proizvodnji zelene tehnologije je presenetljivo močno podprla cilje glede biodiverzitete, saj želi ohraniti svojo vlogo voditeljice pri varovanju okolja (kot nadaljevanje predsedovanja COP 15 o biodiverziteti).
  • ZDA: Zaradi političnih sprememb (ponovni napovedani izstop iz sporazuma) so ostale na robu. To je sprožilo val kritik, saj so ZDA ena največjih onesnaževalk, njihova odsotnost pa pomeni velik finančni primanjkljaj v skladih za naravo.
  • Evropska unija: Ostaja “glas razuma” in pritiska na stroge standarde, vključno s prepovedjo uvoza izdelkov, ki povzročajo krčenje gozdov.
  • Kaj pa Slovenija? Naša delegacija je v Braziliji močno zagovarjala odpornost gorskih ekosistemov. Za nas to pomeni boj za ohranitev slovenskih gozdov pred lubadarjem, požari in vetrolomi. Slovenija se je zavezala k strožjemu nadzoru nad upravljanjem z vodami in gozdovi, kar je neposredno povezano s tem, ali bomo čez 10 let še imeli kje “furati”.

Kritični pogled: Ali je to le “zeleno zavajanje”?

Aktivisti (Greenpeace, domorodne skupnosti) niso povsem tiho. Kritike so jasne:

  1. Ogljični kuponi: Velika podjetja še vedno kupujejo “pravico do onesnaževanja” s financiranjem gozdov v Braziliji, namesto da bi dejansko zmanjšala svoje izpuste.
  2. Fosilna goriva: Kljub vsem besedam o naravi se svet še vedno ni nepreklicno odpovedal nafti in plinu. Brez tega je “Vroča hiša Zemlja” neizogibna.
  3. Pravice domorodnih ljudstev: Kritika, da so bili dogovori sprejeti “v dvoranah”, medtem ko so domorodna ljudstva, ki dejansko varujejo Amazonijo, dobila premalo neposrednega dostopa do sredstev.
  4. Kritična opomba? Politika je še vedno počasna in polna lukenj. Ponovni izstop ZDA iz Pariškega sporazuma je na konferenci povzročil precejšen pretres in negotovost. Medtem ko se voditelji pogovarjajo v klimatiziranih dvoranah, narava ne čaka. “Vroča hiša” postaja realnost in zaveze, sprejete v Braziliji, bodo morale biti uresničene takoj – ne “nekoč v prihodnosti”.

Kaj lahko storimo mi? (CTA – klic k akciji)

Narava nam daje prostor za svobodo – kolesarske poti, zasnežena pobočja in kristalne reke. Čas je, da ji vrnemo uslugo.

Tukaj je tvoj izziv za naslednjo turo:

  • Bodi glasen: Deli informacije o pomembnosti ohranjanja biodiverzitete. Podnebna politika ni samo za politike, je za vsakega kolesarja in smučarja.
  • Potuj odgovorno: Razmisli o svojih potovanjih. Lahko naslednjo kolesarsko turo začneš z vlakom namesto z avtom?
  • Podpri lokalno: Zaščita narave se začne na domačem pragu. Podpri lokalne pobude za zaščito naših gozdov in voda.

Reference in viri za nadaljnje branje

Članek je nastal na podlagi mojega lastnega zanimanja in UI analize uradnih poročil in novinarskih prispevkov s konference COP 30. Za tiste, ki se želite poglobiti v temo, priporočam naslednje vire:

  • Uradna spletna stran UNFCCC (Okvirna konvencija ZN o spremembi podnebja): Tu najdete vse uradne dokumente, sprejete dogovore in izjave s konference COP 30.
    • Povezava: unfccc.int (Iščite razdelek za COP 30)
  • Poročila Medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC): Temeljna znanstvena poročila, ki pojasnjujejo stanje našega podnebja in nujnost ukrepanja.
  • Knjiga “Hot House Earth” (Vroča hiša Zemlja): Avtorja Bill McGuire in drugi znanstveniki v tej knjigi poljudno, a strokovno razlagajo scenarij “tople grede” in zakaj so hitri ukrepi ključni.
  • Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo Republike Slovenije: Informacije o uradnih stališčih in zavezah Slovenije na podnebnih konferencah.
  • Novinarski prispevki o COP 30: Spremljanje poročanja večjih medijskih hiš (npr. The Guardian, BBC, RTV Slovenija), ki so imele svoje dopisnike v Belému, za analize in kritične poglede na dogajanje.
  • Coursera:Learning for Sustainable Futures: Live at COP30
  • Nasa: Climat chenge

Biofit.blog: planet Zemlja

Resonančni planetarni dogodki


Kaj so planetarni resonančni dogodki in zakaj so pomembni?

Predstavljajte si ozračje Zemlje kot ogromen orkester, kjer zrak in valovi nenehno potujejo naokoli. Med temi valovi so nekateri posebni, imenovani Rossbyjevi valovi. Ti valovi so kot počasne reke zraka, ki se vijejo okoli planeta od zahoda proti vzhodu in igrajo ključno vlogo pri določanju našega vremena.


Včasih se ti Rossbyjevi valovi “zapletejo” in ustvarijo nekakšne zastoje ali, kot je omenjeno v besedilu, planetarne resonančne dogodke. Predstavljajte si to kot strune na glasbilu, ki začnejo vibrirati v posebnem ritmu in ustvarjajo močnejše in dolgotrajnejše “vrhunce in padce” v vremenskih vzorcih. Ko se to zgodi, se določen vremenski vzorec (na primer vročinski val ali močno deževje) obdrži nad določenim območjem dlje časa, kot bi se sicer.

Kaj so ugotovili dr. Michael Mann in sodelavci?

Raziskava dr. Michaela Manna in njegovih sodelavcev kaže, da se zaradi globalnega segrevanja ti planetarni resonančni dogodki pojavljajo trikrat pogosteje kot v preteklosti. To je izjemno pomembno odkritje, saj so meteorologi (strokovnjaki za vreme) že dolgo sumili, da se ti dogodki pojavljajo pogosteje in so močnejši, zdaj pa imamo za to tudi znanstvene dokaze. Natančneje, on in njegovi kolegi so ugotovili, da se lahko Rossbyjevi valovi ojačajo in “obtičijo” na mestu zaradi pojava, imenovanega kvazirerosonančno ojačanje (QRA), kar vodi do vztrajnih, ekstremnih vremenskih vzorcev, kot so vročinski valovi in ​​suše. Njegovo delo kaže, da podnebne spremembe povečujejo pogostost teh ojačanih dogodkov Rossbyjevih valov, kar bolj kot so napovedovali meteorološki modeli.

michaelmann.net:atmospheric-warming-and-planetary-wave-amplification
vir: https://michaelmann.net/atmospheric-warming-and-planetary-wave-amplification/

Zakaj je to slaba novica?

Povečanje števila in intenzivnosti teh resonančnih dogodkov pomeni, da bomo doživljali več ekstremnih vremenskih dogodkov. Ker se vremenski vzorci “zataknejo” za daljše obdobje, to lahko privede do:
* Dolgotrajnih vročinskih valov: Kot je omenjeno v primeru za ZDA, se lahko vročina zadrži nad neko regijo in povzroči ekstremno visoke temperature.
* Močnejših in daljših suš: Če se območje visokega tlaka (ki prinaša suho vreme) ustali nad nekim območjem, lahko to povzroči dolgotrajno sušo.
* Intenzivnih nalivov in poplav: Nasprotno, če se območje nizkega tlaka (ki prinaša dež) zadrži, lahko to privede do močnega in dolgotrajnega dežja ter poplav.
Skratka, globalno segrevanje ne povzroča le višjih povprečnih temperatur, ampak tudi spreminja dinamiko ozračja, zaradi česar so ekstremni vremenski dogodki pogostejši in intenzivnejši.
Upam, da je ta razlaga razumljiva! Če imate še kakšno vprašanje, kar vprašajte.

Ostali prispevki na temo planet Zemlja

Hothouse Earth-Vroča hiša Zemlja

‘Hothouse Earth’ je knjiga Bill-a McGuire, v kateri se avtor sprašuje ‘Ali smo že prestopili točko preloma?’

V tem blogu se bomo poglobil in raziskali kako blizu smo točke preloma. Ta objava je nastala kot rezultat mojega osebnega zanimanja za podnebne spremembe ob pomoči umetne inteligence. Ta mi je omogočila, da zberem in predstavim informacije na jasen in pregleden način. Skupaj bomo razmislili o tem, kaj pomenijo te ugotovitve za naš planet in kaj lahko vsak posameznik stori, da prispeva k rešitvi.

Vsako leto izgubimo površino gozdov, večjo od Francije.

Bill McGuire-jeva knjiga “Hothouse Earth” predstavlja alarmantno sliko našega planeta, ki se hitro približuje točki preloma, ko bi se Zemlja spremenila v nekontroliran “vroč planet”. Avtor, priznani geofizik, s pomočjo znanstvenih dokazov in jasnega jezika pojasnjuje, kako lahko majhne spremembe v podnebnem sistemu sprožijo kaskadne učinke. Ti bi povzročili drastično povišanje globalnih temperatur. McGuire poudarja nujnost takojšnjega in odločnega ukrepanja za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov ter prilagajanje na neizogibne posledice podnebnih sprememb.

Ali smo že prestopili točko, ko se lahko vrnemo nazaj?

McGuire nas opozarja, da smo že prestopili kritično točko, ko smo še lahko preprečili katastrofalne posledice podnebnih sprememb. In da je zdaj praktično nemogoče obdržati dvig temperature na varni strani 1,5 °C glede globalnih podnebnih sprememb. To pomeni, da se moramo pripraviti na svet, ki bo vse pogosteje priča ekstremnim vremenskim pojavom, dvigu morske gladine in izgubi biotske raznovrstnosti. Vendar to ne pomeni, da moramo obupati. Vsak posameznik 3. lahko prispeva k rešitvi, tako da zmanjša svoj ogljični odtis, podpre podnebno nevtralne projekte in se vključi v lokalne skupnosti, ki se borijo za trajnostno prihodnost. Avtor zaključuje, da se ne moremo več izmikati prihodu katastrofalnega podnebnega zloma, ki bo kot udarec s kladivom za globalno družbo in gospodarstvo.

Kaj predstavlja magična številka “1,5 °C” ?

“1,5 °C” se nanaša na globalno povprečno povišanje površinske temperature glede na pred industrijsko dobo (Wikipedia, Arnes). To je kritičen prag v podnebni znanosti in politiki. Ko govorimo o omejitvi globalnega segrevanja na 1,5 °C, želimo preprečiti najhujše posledice podnebnih sprememb in ohraniti planet, primeren za življenje. Pariški sporazum države poziva, naj znatno zmanjšajo emisije toplogrednih plinov, da bi dosegle ta cilj 1 2.

Polarni učinek: https://physicsworld.com/a/melting-glaciers-have-been-shifting-the-earths-poles-since-1995-new-study-suggests/

Taljenje ledeniškega ledu na Antarktiki (na sliki), Arktičnih otokih in Grenlandiji se lahko meri v premikanju zemeljske skorje.

Knjiga je bila napisana po podnebni konferenci COP26 v Glasgowu, novembra 2021. COP26 je bilo 26. srečanje Konference pogodbenic Okvirne konvencije ZN o klimatskih spremembah (Conference of Parties to the UN Framework Convention on Climate Change – UNFCCC) v Glasgowu novembra 2021.

Komentar

“Hothouse Earth” je provokativna knjiga, ki bralca ne pusti ravnodušnega. McGuire uspešno združi znanstveno strogost s prepričljivim pripovedovanjem, kar knjigo naredi zanimivo tudi za širšo publiko, ki se ne ukvarja s podnebnimi znanostmi. Njegovo opozorilo o nevarnosti prehoda v stanje “vroče Zemlje” je resno in zasluži pozornost.

Knjiga ponuja mračno sliko prihodnosti, vendar hkrati tudi spodbuja k aktivnemu delovanju. McGuire poudarja, da še vedno imamo čas za ukrepanje, vendar se okno priložnosti hitro zapira.

Kritika podnebnih znanstvenikov o “Hothouse Earth: An Inhabitants Guide”

Pomanjkljivosti “Hothouse Earth”

Pretirano poudarjanje katastrofe: Čeprav je ključno razumeti potencialno resnost podnebnih sprememb, je lahko pretirano poudarjanje katastrofičnih scenarijev kontra produktivno. Lahko povzroči občutek brezupnosti in ohromelosti, namesto da bi spodbudila dejanja.

Omejeno raziskovanje rešitev: Knjiga zagotavlja prepričljiv argument za nujnost podnebne krize, vendar ponuja omejen vpogled v možne rešitve in poti naprej. Bolj uravnotežen pristop bi vključeval globlji potop v strategije blaženja, prilagoditvene ukrepe ter vlogo politike, tehnologije in družbene preobrazbe.

Komentarji revij in časopisov

  • Nature: “McGuirejeva knjiga je ostro opozorilo o morebitnih posledicah podnebnih sprememb. Obvezno branje za vsakogar, ki želi razumeti nujnost podnebne krize.”
  • The Guardian: “To je knjiga, ki močno spodbuja k razmišljanju, zaradi katere boste ponovno razmislili o vsem, kar ste mislili, da veste o podnebnih spremembah.”
  • Scientific American: “McGuirejeva knjiga je dragocen prispevek k vse večji količini literature o podnebnih spremembah. Je dobro napisan in dostopen širokemu občinstvu.”

Zaključek

“Hothouse Earth” je knjiga, ki bi jo moral prebrati vsak, ki ga skrbi prihodnost našega planeta. Čeprav so nekatere njene trditve lahko sporne, je sporočilo knjige jasno: moramo takoj ukrepati, če želimo preprečiti najhujše posledice podnebnih sprememb.

Klimatske spremembe na spletu:

Alternativna priporočila

Da bi pridobili bolj celovit in uravnotežen pogled na podnebne spremembe, priporočam naslednje knjige:

  • “The Uninhabitable Earth” by David Wallace-Wells: Ta knjiga ponuja podobno oster prikaz prihodnosti, a raziskuje tudi možne vplive na človeško družbo in kulturo.
  • Under a White Sky: The Nature of the Future” (2021) by Elizabeth Kolbert: Čeprav se ta knjiga osredotoča na geoinženiring, se poglablja v zapletenost človekovega poseganja v podnebni sistem in odpira pomembna etična vprašanja. inženirji, ki na Islandiji spreminjajo emisije ogljika v kamen; Avstralski raziskovalci, ki poskušajo razviti “super korale”, ki lahko preživijo na bolj vročem svetu; in fiziki, ki razmišljajo o streljanju drobnih diamantov v stratosfero, da bi ohladili zemljo.

Tukaj je nekaj nedavnih knjig, ki ponujajo sveže poglede in vpogled v podnebno krizo osredotočenih na vplive in rešitve:

  • The Heat Will Kill You First: Life and Death on a Scorched Planet avtorja Jeff Goodell (2023): Ta knjiga se poglobi v uničujoče posledice ekstremne vročine in hitro naraščajoče podnebne krize. Jeff Goodell se loteva velikih vprašanj in razkriva, kako ekstremna vročina je sila, ki presega vse, s čimer smo računali prej.
  • All We Can Save: Truth, Courage, and Solutions for the Climate Crisis , uredili Ayana Johnson in Katharine K. Wilkinson (2021): Mogočna zbirka esejev in poezije podnebnih voditeljic, ki ponuja raznolik nabor perspektiv in praktičnih rešitev.V mešanici esejev s poezijo in umetnostjo je ta knjiga hkrati balzam in vodnik za poznavanje in ohranjanje tega, kar je bilo storjeno svetu, hkrati pa krepi našo odločenost, da nikoli ne obupamo drug nad drugim ali nad našo skupno prihodnostjo. Priklicati moramo resnico, pogum in rešitve, da se obrnemo stran od roba in se obrnemo k možnostim, ki dajejo življenje. Knjiga, ki sta jo kurirala dva podnebna voditelja, je zbirka in slavljenje vizionarjev, ki nas vodijo po poti do vsega, kar lahko rešimo.
  • Not the End of the World: How We Can Be the First Generation to Build a Sustainable Planet avtorja Hannah Ritchie (2023): Ta knjiga ponuja optimizem, ki temelji na podatkih, o naši sposobnosti, da se spoprimemo s podnebnimi spremembami in zgradimo trajnostno prihodnost. Ta zvočna knjiga, polna najnovejših raziskav in praktičnih smernic, vas bo prisilila, da ponovno razmislite o skoraj vsem, kar ste povedali o okolju. Not the End of the World vam bo dal orodja za razumevanje naše trenutne krize in spremembe življenjskega sloga, ki bodo dejansko vplivale. Hannah preseka hrup tako, da piše, kaj deluje in kaj ne ter na kaj se moramo nujno osredotočiti, da lahko prihodnjim generacijam pustimo trajnostni planet.

Kaj menite o tej knjigi? Ali ste že brali “Hothouse Earth”? Delite svoje misli v komentarjih!

  • Povezava do knjige: Amazon, Hothouse Earth
  • Primerjava z analizo knjige v predhodnjem blogu :Nova podnebna vojma
  • Diskusija o možnih rešitvah: V komentarjih

S tem povzetkom in komentarjem želimo blogu sprožiti zanimivo razpravo o podnebnih spremembah in spodbuditi bralce k razmisleku o svojem odnosu do okolja.

  1. What’s in a number? The meaning of the 1.5-C climate threshold
  2. 1.5°C: what it means and why it matters
  3. Podnebna vojna, Michael E. Mann (Avtori trdi, da to ni stvar posameznika )
  4. ) Bill McGuire, Youtube
  5. ) Sustainable development in the 21st Century with Ban Ki-moon, Coursera

Bike in corner of bled: discover soroundings on two wheels

Podnebna vojna: Igra s podnebnim ognjem

Uvod

Ste se kdaj vprašali, zakaj se temperature dvigujejo in vremenske razmere postajajo vse bolj ekstremne? V knjigi ‘The New Climate War’ Michael E. Mann razkriva šokantno resnico o tem, kdo stoji za zaviranjem boja proti podnebnim spremembam.

The New Climate War, Michael E. Mann

Michael E. Mann, eden vodilnih svetovnih klimatologov, nas v svoji knjigi “The New Climate War” popelje v središče žgočega spopada našega časa: bitke za podnebje. Avtor razkriva, kako se je strategija podjetij, ki stavijo na fosilna goriva, v zadnjih letih spremenila in kako uspešno manipulirajo z javnim mnenjem, da bi ovirali nujno potrebne ukrepe za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov.

Primer spopada: Bitka okoli “hokejske palice”

Eden najbolj znanih in vplivnih primerov spopada, ki ga Mann opisuje v svoji knjigi, je bitka okoli tako imenovane “hokejske palice”. Ta grafični prikaz, ki ga je Mann sodeloval pri ustvarjanju, prikazuje dramatičen porast globalne temperature v zadnjih desetletjih in je postal ikona znanstvenega dokaza o podnebnih spremembah.

Izvirni graf hokejske palice severne poloble
Izvirni graf hokejske palice severne poloble

Izvirni graf hokejske palice severne poloble avtorjev: Mann, Bradley & Hughes 1999, Zglajena krivulja v modri barvi, njeno območje negotovosti pa v svetlo modri barvi, prekrito z zelenimi pikami, ki prikazujejo 30-letno globalno povprečje rekonstrukcije PAGES 2k Consortium 2013. Rdeča krivulja prikazuje izmerjeno globalno povprečno temperaturo po podatkih HadCRUT4 od 1850 do 2013.

Zakaj je bil graf tako pomemben? Ker je na preprost in vizualno privlačen način pokazal, da se Zemlja segreva hitreje kot kadarkoli prej v zadnjih tisoč letih. To je bil močan udarec za tiste, ki so podnebne spremembe zanikali ali zmanjševali njihov pomen.

Kako so se nanj odzvali nasprotniki? Fosilna industrija in njeni zavezniki so sprožili brutalno kampanjo diskreditacije Manna in njegovega grafa. Označili so ga za ponaredek, Manna pa so obtožili znanstvene goljufije. Namen tega napada je bil diskreditirati vse znanstvene dokaze o podnebnih spremembah in tako zavrniti potrebo po ukrepanju.

Kakšne so bile posledice? Čeprav so številne neodvisne študije potrdile točnost grafa “hokejske palice”, je kampanja diskreditacije pustila globoke sledi. Mann je postal tarča sovražnih napadov, prejel je grožnje s smrtjo in bil izpostavljen javnemu linču. Ta primer jasno kaže, kako daleč so nekateri pripravljeni iti, da bi zaščitili svoje interese in zavrnili znanstveno resnico.

Najbolj zanimive teme in deli knjige

  • Nova strategija fosilne industrije: Mann razkriva, kako so se taktike podjetij, ki izkoriščajo fosilna goriva, razvile od zanikanja podnebnih sprememb do širjenja zmede in omalovaževanja obnovljivih virov energije.
  • Dezinformacije in manipulacije: Avtor podrobno analizira, kako se širijo dezinformacije o podnebnih spremembah in kako se manipulira z javnim mnenjem prek socialnih medijev in političnih kampanj.
    • Primer: Klimatologi se ne morejo dogovoriti .” To je ena izmed najbolj razširjenih dezinformacij, ki jo pogosto uporabljajo skeptiki podnebnih sprememb. Čeprav je normalno, da se znanstveniki ne strinjajo v vseh podrobnostih, obstaja izjemno široko soglasje med klimatologi o tem, da se Zemlja segreva zaradi človekovih dejavnosti. S to dezinformacijo se poskuša ustvariti vtis, da ni znanstvene podlage za ukrepanje proti podnebnim spremembam.
  • Vloga medijev: Mann obravnava tudi vlogo medijev pri poročanju o podnebnih spremembah in kritično ocenjuje njihovo vlogo pri oblikovanju javnega mnenja.
    • Primer: Lažne novice o podnebnih spremembah na družbenih omrežjih . ” Socialna omrežja so postala glavno orodje za širjenje dezinformacij o podnebnih spremembah. Bot mreže, troli in plačani oglasi pogosto širijo lažne novice in senzacionalistične zgodbe, ki zavajajo javnost. Mediji, ki imajo ključno vlogo pri preverjanju dejstev in razkrivanju teh manipulacij se soočajo z velikimi izzivi, kot so hitrost širjenja informacij na spletu in pritiski lastnikov medijev (Murdoch).
  • Politični pritiski: Knjiga razkriva, kako močne lobistične skupine, ki zastopajo interese fosilne industrije, vplivajo na politične odločitve in zavirajo napredek pri prehodu na čisto energijo.
    • Primer: Lobiranje fosilne industrije” . Podjetja, ki se ukvarjajo s fosilnimi gorivi, so ena najmočnejših lobističnih skupin na svetu. S svojimi finančnimi sredstvi in političnim vplivom uspešno ovirajo uvedbo ukrepov za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. Spodbujajo politike, ki favorizirajo fosilna goriva, financirajo politične kampanje in pritiskajo na vlade, da zmanjšajo regulacijo.

Pot naprej

Kljub mračni sliki, ki jo slika Mann, ponuja tudi upanje in konkretne predloge, kako se lahko borimo proti podnebnim spremembam in zgradimo bolj trajnostno prihodnost.

  • Masovna mobilizacija: Mann poudarja, da je za uspešen boj proti podnebnim spremembam potrebna široka družbena podpora. To pomeni, da moramo združiti moči in ustvariti močno gibanje, ki bo zahtevalo takojšnje in odločne ukrepe. Podobno kot je bilo v primeru ozonske luknje in kislega dežja.
  • Politični pritisk: Vključevanje v politično življenje je ključno. Glasovanje za kandidate, ki se zavezujejo k ukrepanju proti podnebnim spremembam, ter sodelovanje v demonstracijah in drugih oblikah civilne neposlušnosti so pomembni koraki.
  • Podpora obnovljivim virom energije: Prehod na čisto energijo je nujen. To pomeni naložbe v sončno in vetrno energijo, shranjevanje energije in druge inovativne tehnologije. Mednarodno sodelovanje: Podnebne spremembe so globalni problem, ki zahteva globalne rešitve. Vsi narodi morajo sodelovati pri zmanjševanju emisij toplogrednih plinov.
  • Zavedanje in izobraževanje: Pomembno je ozaveščati javnost o resnosti podnebnih sprememb in o tem, kako lahko vsak posameznik prispeva k rešitvi problema.
  • Sprememba življenjskega sloga: Zmanjšanje porabe energije, izbira trajnostnih izdelkov, zmanjšanje odpadkov in prehod na bolj rastlinsko prehrano so le nekateri od načinov, kako lahko vsak od nas prispeva k zmanjšanju svojega ogljičnega odtisa.
  • Podpora znanosti: Znanost nam daje jasne smernice za reševanje podnebne krize. Zato je pomembno, da podpiramo znanstvenike in se upremo političnim pritiskom, ki bi lahko ogrozili znanstveno raziskovanje.

Nekaj letošnjih katastrof v Evropi:

Tudi pri nas v Sloveniji smo priča vse pogostejšim sušam, poplavam in drugim vremenskim ekstremnim razmeram. Vpliv podnebnih sprememb je očitna tudi v naših Alpah, kjer se ledeniki hitro umikajo.

Poziv k akciji

Na koncu objave spodbudi bralce k aktivnemu sodelovanju. Npr.: “Ne ostanimo pasivni! Podpišimo peticije, sodelujmo v akcijah, izbirajmo okolju prijazne izdelke in se vključimo v lokalne iniciative. Skupaj lahko naredimo spremembo!

Primer, ki ga v knjigi navaja tudi Mann, da države kaznujejejo posameznike, ne pa povzročitelje klimatskih spremeb je kazen za 50.000 EUR v Nemčiji za namerno ubito oso.

kazen za ubito oso

Zaključek

“The New Climate War” je nujno branje za vse, ki jih zanimajo podnebne spremembe in njihov vpliv na naš planet. Mann nam odpre oči in nam pokaže, kako kompleksna in pomembna je ta problematika. Če želimo zgraditi boljšo prihodnost za prihodnje generacije, moramo razumeti, kako delujejo sile, ki nas zadržujejo.

Mann ponuja optimističen pogled na prihodnost, ki temelji na prepričanju, da imamo moč, da spremenimo svet. Njegova knjiga je navdih za vse tiste, ki se borijo za bolj trajnostno prihodnost. Spodbuja nas k aktivnemu sodelovanju in nam daje orodja, ki jih potrebujemo za ustvarjanje sprememb. Mann poudarja, da je boj proti podnebnim spremembam boj za našo civilizacijo. Če ne ukrepamo, bodo posledice katastrofalne. Vendar pa imamo še vedno čas, da spremenimo smer. Z združenimi močmi lahko zgradimo bolj pravično in trajnostno prihodnost za vse.

Poziv k akciji

Ne ostanimo pasivni! Podpišimo peticije, sodelujmo v protestih, izbirajmo okolju prijazne izdelke in se vključimo v lokalne iniciative. Skupaj lahko naredimo spremembo !

Podnebna kriza in novi globalni zeleni dogovor

“Climate Crisis and the Global Green New Deal” avtorjev Noama Chomskega in Roberta Pollina je knjiga, ki se poglablja v nujnost reševanja podnebne krize in ponuja konkretne rešitve skozi koncept globalnega Zelenega novega dogovora. Knjiga je strukturirana kot pogovor med Chomskim, priznanim javnim intelektualcem, in Pollinom, progresivnim ekonomistom, ter vključuje prispevke C.J. Polychroniouja1.

#image_title

Povzetek

Knjiga obravnava:

  1. Naravo podnebnih sprememb: Avtorji opisujejo katastrofalne posledice neukrepanja, vključno z ekstremnimi vremenskimi pojavi, sušami, dvigom morske gladine in propadom pridelkov2.
  2. Kapitalizem in podnebna kriza: Kritizirajo kapitalistični sistem, ki ne uspeva ustrezno odgovoriti na podnebne izzive2.
  3. Globalni Zeleni novi dogovor: Predlagajo izvedljiv načrt za prehod na zeleno gospodarstvo, ki bi izboljšal življenjske standarde in ustvaril nova delovna mesta1.
  4. Politična mobilizacija: Poudarjajo potrebo po političnem angažmaju za reševanje planeta2.

1. Narava podnebnih sprememb

Avtorji podrobno opisujejo, kako podnebne spremembe vplivajo na naš planet. Ekstremni vremenski pojavi, kot so orkani, poplave in požari, postajajo vse pogostejši in intenzivnejši. Na primer, orkan Katrina, ki je leta 2005 prizadel New Orleans, je povzročil ogromno škodo in izgube življenj. Suše, kot tista v Kaliforniji, povzročajo pomanjkanje vode in propad kmetijskih pridelkov, kar vodi v prehransko negotovost. Dvig morske gladine ogroža obalne skupnosti, kot so Maldivi, ki se soočajo z možnostjo, da bodo njihove države postale neprimerne za življenje.

2. Kapitalizem in podnebna kriza

Chomsky in Pollin kritizirata kapitalistični sistem, ki daje prednost dobičku pred okoljem. Trdijo, da trenutni ekonomski model spodbuja izkoriščanje naravnih virov brez upoštevanja dolgoročnih posledic. Na primer, fosilna goriva, kot so premog, nafta in zemeljski plin, so glavni vir emisij toplogrednih plinov, vendar so še vedno osrednji del svetovnega gospodarstva. Avtorji poudarjajo, da brez temeljite spremembe v načinu, kako proizvajamo in porabljamo energijo, ne bomo mogli učinkovito rešiti podnebne krize.

3. Globalni Zeleni novi dogovor

Predlagani Globalni Zeleni novi dogovor vključuje ambiciozen načrt za prehod na obnovljive vire energije, kot so sončna in vetrna energija. Avtorji trdijo, da bi takšen prehod ustvaril milijone novih delovnih mest in izboljšal življenjske standarde. Na primer, Nemčija je že naredila pomembne korake v smeri energetske tranzicije z uvedbo politike “Energiewende”, ki spodbuja uporabo obnovljivih virov energije in zmanjšanje emisij CO2. Poleg tega avtorji predlagajo naložbe v energetsko učinkovitost, kot so izolacija stavb in izboljšanje javnega prevoza, kar bi zmanjšalo porabo energije in emisije.

4. Politična mobilizacija

Avtorji poudarjajo, da je za uspešno izvedbo Zelenega novega dogovora potrebna močna politična volja in angažma javnosti. Primeri uspešnih političnih mobilizacij vključujejo gibanje za državljanske pravice v ZDA in protivojno gibanje v Vietnamu, ki sta pokazala, kako lahko organizirana javnost vpliva na politične odločitve. Avtorji pozivajo k podobni mobilizaciji za reševanje podnebne krize, kjer bi državljani po vsem svetu zahtevali od svojih vlad, da sprejmejo nujne ukrepe za zaščito planeta.


1. Narava podnebnih sprememb

V Evropi so podnebne spremembe že povzročile številne ekstremne vremenske pojave. Na primer, leta 2021 so Nemčijo, Belgijo in Nizozemsko prizadele uničujoče poplave, ki so povzročile smrt več kot 200 ljudi in ogromno materialno škodo1Požari v Grčiji in Turčiji so uničili tisoče hektarjev gozdov in prisilili na tisoče ljudi v evakuacijo2. Te katastrofe poudarjajo nujnost ukrepanja za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in prilagajanje na podnebne spremembe.

2. Kapitalizem in podnebna kriza

Evropska unija se sooča z izzivi kapitalističnega sistema, ki spodbuja izkoriščanje naravnih virov. Na primer, kljub prizadevanjem za zmanjšanje emisij, so številne evropske države še vedno močno odvisne od fosilnih goriv. Poljska, na primer, še vedno pridobiva večino svoje energije iz premoga, kar prispeva k visokim emisijam CO23. Avtorji knjige poudarjajo, da je potrebna temeljita sprememba v načinu proizvodnje in porabe energije, da bi se učinkovito spopadli s podnebnimi izzivi.

3. Globalni Zeleni novi dogovor

Evropska unija je sprejela ambiciozen načrt, imenovan Evropski zeleni dogovor, ki si prizadeva, da bi Evropa postala prva podnebno nevtralna celina do leta 20504. Ta načrt vključuje prehod na obnovljive vire energije, kot so sončna in vetrna energija, ter izboljšanje energetske učinkovitosti. Na primer, Danska je vodilna v svetu po uporabi vetrne energije, saj več kot 40% svoje električne energije pridobiva iz vetra5Poleg tega Evropski zeleni dogovor vključuje ukrepe za zmanjšanje emisij v prometu, kot je prepoved prodaje novih bencinskih in dizelskih vozil do leta 20356.

4. Politična mobilizacija

Evropska unija je sprejela številne politike za spodbujanje politične mobilizacije in angažmaja javnosti. Na primer, Evropski podnebni pakt spodbuja državljane, skupnosti in organizacije, da se vključijo v podnebne ukrepe in prispevajo k ciljem Evropskega zelenega dogovora4. Poleg tega so številne evropske države uvedle podnebne zakone, ki določajo pravno zavezujoče cilje za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. Na primer, Švedska si prizadeva doseči neto ničelne emisije do leta 2045.

Ti primeri iz Evrope ponazarjajo, kako se lahko različne regije in države spopadajo s podnebnimi izzivi in prispevajo k globalnim rešitvam, kot jih predlagata Chomsky in Pollin v svoji knjigi.

1Poplave v Nemčiji, Belgiji in Nizozemski 2Požari v Grčiji in Turčiji 3Odvisnost Poljske od premoga 4Evropski zeleni dogovor 5Danska in vetrna energija 6Prepoved prodaje novih bencinskih in dizelskih vozil : Švedski podnebni zakon

Komentarji in kritike

Knjiga je prejela pohvale za svojo jasnost in praktičnost, vendar so nekateri kritiki opozorili, da je lahko preveč optimistična glede politične izvedljivosti predlaganih rešitev.