More than photoblog-Več kot fotoblog
Po severni obvozici do odcepa Zasip, nato Piškovce , pri mostu levo do elektrarne po kolovozu v hrib, včji del porivanje do asfalta, nato po cesti mimo starta zip line in nog. igrišča do sv. Katarine. Od cerkve čez zaselek Zasip nazaj na Bled. Boljša varianta jev obratni smeri.
Sta dva najlepša razglednika, od koder je posnetih največ fotografij blejskega otoka. Dostop je iz Velike zake., kjer nas usmerijo smerne table.
Je gora nad Ribnim. Dostop od hotela jenajkrajši. Od ribenskega mosta, kjer lahko parkiramo pa je 30 – 45 min. Vendar pa je za razgledie potrebno več časa. Razgled je od Julujskih alp, Karavnk, Kamniških, proti Ljubljanski kotlini in proti Jelovici.
To je lepa krožna turas štartom in ciljem na Bledu: , sveta Katarina, slap Šum, Blejska Dobrava, Blejski Vintgar in nazaj na Bled. primerna je za zgodnje ure ali med delovnikom, ko ni sprehajalcev
Ta krožna tura skozi Vintgar je mogoča samo, ko je odprta pot skozi Vintgar ob Radovni. Cena za vstop je 10 eur za odrasle. Vstop je mogoč iz Podhoma. Ob poti je v Blejski Dobravi Natourbar z domačim pivom in domačimi dobrotami.
Mirna krasotica ob gorskem potoku
Zgornja Radovna leži na območju Triglavskega narodnega parka ob potoku Radovna, v katerega se stekajo vode iz ledeniških dolin Krma in Kot. Dolina Radovne je ujeta med pobočja planot Pokljuka in Mežakla. Prekrivajo jo grbinasti travniki, spomladi in poleti cvetja polni . Domačije so raztresene po dolini, tako, da je že sam sprehod ali kolesarjenje po Radovni enkratno doživetje.
Zapeljite z glavne ceste na makadam in obiščite Gogalovo domačijo, kjer stoji več kot štiristoletna lipa. Če se peljete v smeri Krme, nadaljujte po makadamu in se ponovno priključite na asfaltno cesto. Pri razpotju Krma – Mojstrana nadaljujete naravnost in obiščite Pocarjevo domačijo, ki je spremenjena v etnografski muzej s freskami in avtentično notranjo opremo. Domačija je ena najstarejših domačij v Triglavskem narodnem parku, danes etnografski muzej. Na stropnem tramu je vrezana letnica 1775, v hišnem arhivu pa je najstarejša listina, ki izvira iz leta 1609. Na vhodnem pročelju sta freski Višarske Matere Božje in Križanega z Marijama. Notranja oprema je v celoti avtentična. Pri domačiji Psnak si oglejte dobro ohranjen Psnakov čebelnjak. Ob cesti Krnica – Zgornja Radovna je vredno ogleda Psnakova žaga in mlin.
Med Zgornjo in Srednjo Radovno je še eno jezero Kreda, ki je, tako kot tisto v Mojstrani, nastalo zaradi izkopavanja krede za potrebe mojstranške cementarne.
Naselje obdajajo severni odrastki planote Pokljuke, grebenov triglavskega pogorja in najvišji vrh planote Mežakle Jerebikovec (1593 m). Prek Kosmačevega prevala na severu je povezana z bližnjo Mojstrano, po dolini Radovne pa vodi cesta proti Blejskemu kotu.
Za ogled vseh omenjenih lepot in zanamenitosti je idealen izlet s kolesom med tednom ob lepem sončnem vremenu. Ker je naselje posejano tudi s počitniškimi hišicami je za vikend in med poletnimi počitnicami več cestnega prometa. Štartal sem ob 13h z Bleda in se skozi Gorje zapeljal v Krnico in ob Radovni do Zgornje Radovne. Pri gostilni Psnak je bilo treba iti na joto.
Po kratkem razgovoru z gostilničarjem o koroni in lepotah Zgornje Radovne sem nadaljeval naprej čez Kosmačev preval v Mojstrano. Po kolesarski cesti sem bil hitro na Jesenicah in pri Hrušici zavil na Blejsko Dobravo. Nato sem se zapeljal mimo pokopališča še proti stari elektrarni v Vintgarju in na sredini (predolgega) spusta obrnil in se odpeljal proti Žirovnici. Prečkal sem jez in magistralno cesto in že sem bil v Žirovnici. Nato sem v Mostah zavil v Breg in se spustil v Piškovnico, kjer sem prečkal Savo in premagal strm klanec do Zasipa. Od tu pa sem se zapeljal naravnost do Zime na sladoled.
Hum je 843 m visok hrib med Zasipom in Blejskim Vintgarjem. Dostopen je z Blejske Dobrave čez slap Šum, od cerkvice sv. Katerine nad Zasipom in po neoznačenih poteh. najprej sva se posladkala z gozdnimi jagodami na prisojme travniku, nato pa še sprehodila na vrh. Poleg cerkvice je gostišče Jurček in veliko parkirišče. Gostišče jetrenutno zaprte, poznano pa je po prginih štrukljih (moka zmešana s posušenimi mletimi tepkami). Dostop do parkirišča je možen po ozki cesti čez vas. Bolje pa je narediti ovinek po širši makadamski in delno asfaltni cesti . Zavije se desno pred gostilno Kurej.
Prebivalce Zasipa so včasih poimenovali Prgarji, saj so ženske sušile tepke-prge in jih mlele v prgino moko, iz nje pa so z dodajanjem pšenične moke pekle kruh. Tepke pa so se najprej uporabljale za izdelavo mošta.
O tej hruški pa domačini iz Prgarije pripovedujejo dve zgodbi. Prva pravi, da so tepke pred stiskanjem najprej stepali. In tako so nastale tepke.
Druga pravi, da ime tepka izhaja iz časa Avstro-Ogrske monarhije, ko je cesarica Marija Terezija ukazala ljudem, zlasti kmečkemu prebivalstvu, naj zaradi preprečevanja lakote množično nasadijo in razmnožujejo hruške. Kdor tega ni hotel, naj bi bil tepen. Tako se je hruškam prijelo ime tepka.
Hotunjski vrh je 1107 metrov visok razgleden vrh, ki se nahaja nad Zatrnikom. Nanj vodita poti iz Zatrnika in iz Poljščice (Zatrata ) pri Zg. Gorjah. Z vrha, kjer je klop se odpre lep razgled proti Triglavu, goram nad Pokljuko, Bledu in Blejskemu jezeru.
Pokljuška soteska navduši s strmimi stenami, naravnimi mostovi, luknjami, jamami, tesnimi prehodi, do 40 metrov visokimi stenami, spomladi z bujnim gozdom, in jeseni po dežju s skritimi slapovi. Sama soteska je dolga 2 kilometra in v najslikovitejšem delu globoka 40 metrov. V apnenčasto kamnino jo je pred približno 10.000 leti vrezala iz pokljuških ledenikov odtekajoča voda, pritok Radovne. Kasneje se je voda umaknila in nastala je največja fosilna soteska v Sloveniji.
Po celotni Pokljuški soteski so na gosto posejane naravne znamenitosti. Stranska soteska, ki le v dežju navdušuje z 22 metrov visokim slapom, Pokljuška luknja, veliki naravni most ter zaokrožene ravnice, ki jim domačini pravijo »vrtci«.
Iz parkirišča na katerem stoji informativna tabla se usmerimo ob suhi hudourniški strugi navzgor in kmalu smo med vedno višjimi stenami. Na prvem razcepu, ki levo vodi v ‘zaprto dolino’, kjer nas ob večjem deževju preseneti skriti slap. Mi nadaljujemo naravnost navzgor in pridemo do označenega razpotja. Desno se nahaja zanimiva Pokljuška luknja (velika skalna votlina z udrtim stropom), skozi katero se vrnemo, če se odločimo za krožno pot. Nadaljujemo levo proti galerijam.
Sprehodimo se mimo visokega naravnega mostu in pridemo do ravnice, “vrtca”, kjer so že leta 1930 uredili turistično pot in preko stene speljali leseno galerijo ( galerija kraljeviča Andreja). Povzpnemo se na galerijo in skozi tesen prehod pridemo v zgornji del Pokljuške soteske.
Pot skozi najožjo tesen je posebno doživetje, saj nas vodi do najlepšega vrtca in malega naravnega mosta. Nad galerijami vodi steza preko partizanskega prelaza, edinega prečnega prehoda čez globoko sotesko. Kljub temu, da je soteska pretežno kamnita, pa po dnu in skalnih stenah raste raznoliko rastlinje, vse od praproti do gozdnih in gorskih cvetlic.