Smo pripravljeni na zimo …

Letos zima nedvomno bo. In če se meri po količini drv, ki so bila posneta  v teh dneh v starem delu Železnikov, bo ta letos še posebno dolga. Zato so nujne priprave na zimo. Pripravljamo avto na zimo, kolo, garderobo, smuči, kurjavo, zaloge vitaminov itd. Za našo fizično pripravljenost  pa zmanjka časa.

Preverite kako ste pripravljeni na zimo! Lahko pa preverite na vašem Android  telefonu. Shranite in naložite Android aplikacijo.

Turna smuka nad fjordi

Turna smuka nad fjordi da turni smuki še dodatne občutke, ko valoviš po pršiču. V Turnem klubu gora smo se odpravili raziskovati sever Evrope: Norveška. Naš cilj je bil turno smučanje v Lyngen Alps. Alpe omogočajo zanimivo naravo ob morju tako poleti kot pozimi. Svetovno znani Lyngen fjord se nahaja nad arktičnim krogom in ga je mogoče zlahka doseči iz Tromso-ja. Ne glede na to, ali se želite sprostiti, medtem  ko uživate v pogledu na nedotaknjene modre fjorde ali porabiti energijo pri smučanju, pohodništvu ali plezalnju, Lyngen Alps omogočajo vse. Ker je bila to prva turno smučarska ekspedicja na ta konec, smo se dobro pripravili (vodniki , karte, GPS, .) in naredili okvirni plan tur. Ker so na naših zemljevidih razdalje v bližini severnega tečaja zelo kratke, je bilo treba uporabljati njihove zemljevide.

Naše ture (uredil Aleš)

Najprej smo se zapeljali z avtom v München in na letališču parkirali avtomobila.

Letališče Munchen

Po prestopu v Oslu je naslednji vmesni cilj bil Trömso, ki leži na istoimenskem otoku in je z mostom in tunelom povezan z ostalimi polotoki. Tu sta nas pričakala Bjorn in Astrid in nam najprej povedala, da ne moremo nikamor, ker so ceste zaradi nevarnosti plazov zaprte. Povabila sta nas k Astrid, kjer smo prespali eno noč.

Na letališču smo imeli rezervirani škodi z nosilci za smuči, dobili pa smo mercedesa in volvo brez nosilcev.

rentacar

Tromso je znan po tem, da je bil izhodišče za večino polarnih odprav v preteklem obdobju. Tako je bil tudi za našo odpravo, saj naš končni cilj Svensby zaradi novega snega ni bil dostopen z avtom.

tromso-svensby

V četrtek smo se uspeli po obvozu prebiti do naše koče. Očarani smo bili nad zasneženimi belimi cestami (kar je pri nas znak za alarm )in belim prahom ob cestah. Malo manj smo bili veseli nad snegom, ki se je kadil za avtomobili in še veter ga je prenašal in zmanjševal vidljivost na nekaj metrov.

Ko smo po 140 km prišli do naše koče smo bili več kot navdušeni in smo šli še na popoldansko turo. Sneženje in veter sta turo samo olepšala. Čez cesto smo zagazili v gost gozd in končali turo pri anteni na najbližjem vrhu. Dol grede smo skozi skoraj redek gozd navdušeno odvriskali po najboljšem pršiču. Končali smo kot se v teh krajih spodobi: na obali morja.

V četrtek smo se uspeli po obvozu prebiti do naše koče. Očarani smo bili nad zasneženimi belimi cestami (kar je pri nas znak za alarm )in belim prahom ob cestah. Malo manj smo bili veseli nad snegom, ki se je kadil za avtomobili in še veter ga je prenašal in zmanjševal vidljivost na nekaj metrov.

Ko smo po 140 km prišli do naše koče smo bili več kot navdušeni in smo šli še na popoldansko turo. Sneženje in veter sta turo samo olepšala. Čez cesto smo zagazili v gost gozd in končali turo pri anteni na najbližjem vrhu. Dol grede smo skozi skoraj redek gozd navdušeno odvriskali po najboljšem pršiču. Končali smo kot se v teh krajih spodobi: na obali morja.

Nad hišo in pod hišo

Storgalten in Litle Galten ( 31.03.2017)

Zbudili smo se v oblačno jutro. Kljub napovedim o nevarnosti plazov smo se odločili za naš cilj: Storgalten. ki je ponudil direktno linijo z vrha na zahod. Spet smo uživali v prašnih in belih cestah.

Najprej smo poiskali parkirišče, ki ga je lepo očistil bager in se nato skupaj z ostalimi skupinami turnih smučarjev smo se zapodili proti vrhu.

Po najboljšem pršiču je šlo kar hitro do sedla. Pod vrhom večini ni bilo všeč kamnito pobočje.

Na sedlu pod vrhom se je večina odločila za uživanje po pršiču, le Andrej se je odločil osvojiti vrh. Tako dobro se je prašilo navzdol, da smo v podnu odločili, da se povzpnemo še na mali Galten. Po narejeni špuri smo hitro odkljukali do vetrovnega vrha. Navzdol pa se je prašilo kot je videti samo v filmih. Bilo je pravo Norveško pudderkjøring.

Kavringtinden ( 01.04.2017)

Zjutraj smo se zapeljali v Lyngen, kjer je bilo izhodišče za našo naslednjo turo – Kavringtinden (1289m). Kavringtinden je ponudil direktno linijo z vrha na SV. Malo smo se že navadili smučanja in cest v polarnem krogu, zato so jutranje priprave že rutina. Zjutraj smo se zapeljali v Lyngen, kjer je bilo izhodišče za našo naslednjo turo : Kavringtinden (1289m).

Kavringtinden

Po dobri gazi smo hitro napredovali po severnem slemenu do grebena in sedla tik pod vrhom. Brez smuči smo razen Andreja in Ceneta še povzpeli še na skalnat vrh.

Vreme se  je hitro spreminjalo na  oblačno, mraz in veter. Zato smo se hitro pobrali nazaj do sedla.

Kavringtinden

Vzhodna strmina je bila še deviška tako je je bilo za vse pršiča dovolj Vreme se je medtem izboljšalo in smo si ponovno nataknili smuči in se odpravili proti sosednjemu vrhu.

Kavringtinden

Rörnestinden (1041m) ( 01.04.2017)

Pri izravnavi se je medtem vreme izboljšalo in bi bilo škoda zamuditi enkratne razglede na Kavringtinden z vrha Rörnestinden -a. Zato smo si ponovno nataknili smuči in se vzpeli še na sosednji vrh Rörnestinden (1041m).
Rörnestinden (1041m)

Rörnestinden je ponudil direktno linijo z vrha na JV in SV stran.

Rörnestinden (1041m)

Vrh se je izkazal z lepimi razgledi z vrha in super “smučarijo” po zgornji strmini.
Ena skupina je odsmučala v smeri pristopa, druga pa direktno proti jezeru, kjer je počakala na prvo skupino.

jezero

Turo smo zaključili več kot zadovoljni – skoraj 2000 vm norveškega pršiča. 8x juhuhu Marjana, Aleš, Andrej, Ažmi, Boris, Cene, Dare in Barbara.

Rundfjellet ( 02.04.2017)

Rundfjellet

Rundfjellet, 768 m,  ima lep pogled z vrha na Lyngen. Spust z vrha ni spektakularen, vendar ponuja zmerno strmino nad 30 stopinj. Skozi gozd postane malo bolj strmo. Na vrhu so lepi razgledi na zanimive sosede.
Veter in mraz sta Andreja zaustavila 100m pod vrhom. So pa bili posnetki bolj zanimivi.

Rundfjellet

Rundfjellet nudi lepo vzhodno vrhnjo “flanko”. Z vrha po spihanih skalah žal tu ne gre.

Rundfjellet

Sultinden (03.04.2017)

Čeprav je bila vremenska napoved porazna, so nam nordijski bogovi prizanesli in nam niso poslali dežja.
Vsi razen naju z Daretom so se odpravili odpravili na turo na Sultinden.
Sultinden mapa

Sultinden

Sam pa sem se odpravil na smučeh v Svensby-a. Paziti sem moral le na morske ježke.

ježelhiša original
Andrej in Cena

Turo so začeli v rahlem sneženju kar na glavni cesti. Turna pot jih je vodila najprej gosto poraščeno gmajno. Nato so nadaljevali po dolini Lobergelva, ki pripelje do manjšega jezera (800 vnm) pod vrhovoma Sofiatinden in Sultinden. Tam se je skupina ločila, Barbara, Marjana, Aleš, Ažmi so odsmučali v smeri pristopa.
Andrej in Cena
Andrej in Cene sta pot nadaljevala do grebena Sultinden (cca. 1000 vnm). Od tam sta odsmučala po naključno izbrani jugo-zahodni grapi. Vidljivost je bila glede na razmere dokaj dobra, sneg je bil v vrhnjem delu razmeroma napihan, v spodnjem delu sva pa odpeljala skoraj prvovrsten pršič. Zatem sva odpeljala nekaj ojuženih pobočij do avta. Glede na vremenske razmere je bila turca odlična.

Tromsø (4.4. 2017)

Norveška nam za konec kaže bolj moker obraz. Včeraj smo deževni dan izkoristili za muzej, nakup spominkov in seveda kakšno pivo. V kronah je cena piva čisto v redu med 80 in 100, malo manj spodobna ko jo preračunaš v evre. Je pa pir dober, še posebej v pivnici ob najbolj severni pivovarni.
trajekt

Mesto je dobilo ime po otoku Tromsøya (*). V Tromsu živi okoli 51.000 prebivalcev. Skupaj s študenti okoli 85000. Mesto je preko ozkega preliva z mostom povezano s kopnim. Tromsø je po številu prebivalstva osmo največje norveško mesto, ki se med drugim ponaša z dejstvom, da je najsevernejše univerzitetno mesto na svetu. V njem tudi najsevernejša pivovarna s pivnico.

muzejmuzej

Poleg te smo obiskali še polarni muzej in polarij. Mestno središče je locirano na vzhodni strani otoka Tromsøya — skoraj 400 km znotraj arktičnega kroga. Tromso je matično pristanišče za severnomorsko ribiško ladjevje in izhodišče za pot na Svalbard. Tromso je bil tudi izhodišče za polarne odprave. Središče mesta Tromsø vsebuje največje število starih lesenih hiš v severnem Norveškem. Do leta 1850 je bil Tromsø glavno središče za arktični lov. Do konca 19. stoletja je Tromsø postalo glavni arktično trgovsko središče, iz katerega so startale mnoge arktične odprave.

Raziskovalci, kot so Roald Amundsen, Umberto Nobile in Fridtjof Nansen so uporabljali poznavanje arktičnih razmer v Tromsoja, in pogosto vključili v svoje posadke iz prebivalcev mesta. Ko je Nemčija napadla Norveško leta 1940, je Tromso kratko služil kot sedež norveške vlade.

Russelvfjellet (05.04.2017)

mapa


Vrh pa ne vem kakšen je, saj sem zaključil v gosti megli in vetru ~50m pod vrhom (po višinomeru na uri). Ostala skupina je zaključila tik pod vrhom, kjer jih je obdajala gosta megla z močnim vetrom in sneženjem. Pod vrhom so jih pozdravili zastrugi in še močnejši veter.
Zato so kakšen meter pod vrhom raje obrnili in »abručali« v »ne-norveškem stilu«. Ko smo se izvili iz megle so nas čakali romantični pogledi na razburkano severno morje. Sam sem še suh pri-smučal do avta, za razliko od ostalih bolj mokrih kot suhih. Bolj mokri kot suhi smo bili hitro v avtih in v naši koči kjer se sušimo in čakamo, da se jutri preselimo v toplejše kraje, za razliko od domačih Laponcev, ki nimajo nobene izbire več. Laponci
transport
transport
Še zadnji pozdrav iz turne smuke iz Lyngen  alp ! Barbara, Marjana, Andrej, Ažmi, Boris, Dare, Cene in Aleš

Norge 2017 – zaključek(05.04.2017)

Fjordi in naš gostitelj Bjorn so nas lepo sprejeli: s pol metra novega suhega pršiča. Na letališču v Tromsoju sta nas pričakala Bjorn in Astrid in nas odpeljala k Astrid, naši prvi gostiteljici, saj so bile ceste v Svensby zaradi novega snega zaprte. To smo izkoristili za obisk picerije z odličnimi picami po 32 Eur. Na poti v Bjornov vikend naslednji dan smo se po srečanju z obcestnim jarkom navadili na normalno hitrost na zasneženi cesti in širino cestnega pluga. Volvo xc60 je bil ob pomoči ekipe uspešnejši od grabna. Čeprav je imel mercedes c350 avtomatik vgrajene naše dele, ni bil bolj prepričljiv. Bjorn nam je prepustil za en teden svoj vikend s teraso, kamor je Andrej obesil našo zastavo in veliko dnevno sobo, kamor je Aleš obesil zastavo TKG. Poleg tega nam je prepustil tudi lisico, ki jo je Boris zalagal z ostanki krače in hrane. Po double decker turah, sta si Boris in Dare vzela čas za lažjo turo: Dare ob računalniku, Boris pa ob morju, kjer je bilo treba paziti na morske ježke. Kot je že Andrej napisal, se vsaka pravljica enkrat konča, tako se je tudi norveška zimska pravljica. Začela se je pomladanska pravljica s prvim dežjem, en mesec prezgodaj. To smo izkoristili za obisk polarija in polarnega muzeja, kjer so nas impresionirali Nansen in ostali. Norveško pravljico smo zaključili s tušem pod Russelvfjelet in brez kopanja v norveškem morju. Fjorde in vrhove so osvajali: Barbara, Marjana, Andrej, Ažmi, Aleš, Dare, Cene in Boris.

Tekst je povzet iz opisov na razmere.turni-klub-gora.si

Vulkansko smučanje v Čilu

Agencije to ponujajo kot CHILE VOLCANOES SKI MOUNTAINEERING.  Vendar pa je bolj izvirno to realizirati v lastni režiji.

Tako je po nekajletnem pričakovanju in pripravah je dozorela želja po smučanju na vulkanih v Čilu.
Čile je država v južni Ameriki z več kot 5000km morske obale, ki meji na pacifiški ocean. Jezik je južnoameriška španščina.

Seznam tur, opise in sledi je odlično pripravil Aleš že pred časom: Ture – opis.
Veliko opisov, sledi, kart, itd. pa je na spletu:
karte, gps track, karte in opisi, razmere vulkani, gps track, karte in opisi, kamere čile

Mišo pa se je specializiral za rezervacije: od avta do prenočišč in “accounting managerja” za vodenje stroškov.

Letalske karte smo rezervirali že spomladi 2016 za sredino avgusta. Za osvajanje vulkanov smo si rezervirali čas od 16. avgusta do 3. oktobra z nekaj dnevi rezerve.
Z avtom smo se zapeljali zjutraj v Benetke, kjer smo parkirali na najcenejšem parkirišču. Vreme je bilo še poletno in smo lahko naredili nekaj fotografij z vozički polnimi z opremo na poti v letališko zgradbo.
letališče v Benetkah

Polet je bil iz Benetk ob zgodnji popoldanski uri do Madrida in pozni popoldanski do Santiaga.
letališče v Madridu

V soboto zjutraj smo pristali v Santiagu.
Lep pozdrav
Na letališču smo prevzeli rentacar in se še isti dan odpeljali 320 km proti jugu do vasi Panamavida.
Route sur

Za Nissan Xtrail smo plačali ~ €1400 in za kavcija ~€2000. Večjih težav z njim razen eno flikanje gume (nekaj evrov) in počena zgornja plast prednjega stekla nismo imeli. Počeno steklo nam na koncu niso zaračunali ( avto je bil videti že amortiziran).
Presenetili so nas varnostniki na parkingu s pumpo in restavracijo ob cesti “Via Americana” . Varnostniki na parkingu
Osvajanje vulkanov smo začeli na severu in čeprav so se vulkani upirali na vse načine, smo jih suvereno osvojili. Najprej so na poti v Panamavido Alešu vzeli bančno kartico. So pa nam za independence day podarili 3 steklenice vina tinto reserva pri don Alejandro.
laguna de Maule
laguna de Maule
18.09.2016
Naš prvi cilj je bil El Hito, 3109 m . (GPX) V nedeljo smo imeli nadaljnjih 140 km do jezera Maule na prelazu tik pred čilsko-argentinsko mejo. Čim smo stopili iz avta so nas preplavili enkratni razgledi: na eni strani laguna Maule in na drugi zasneženi vulkanski vrhovi. Razen Aleša in Barbare sva bila midva z Mišotom precej zdelana (višina, vročina in kratke priprave). Vsi pa smo imeli velikanske cokle, ki se jih nismo znebili do trde izravnave pod vrhom. Zato sta vrh dosegla Barbara z Alešem, Boris je obrnil malo prej, Mišo pa še 200 m nižje. Smo pa zato imeli vreme in razmere za smuko več kot idealne.
elhito
elhito
elhito

V nedeljo smo razmeroma pozno zaključili s turnim smukom in hitro preračunali, da nimamo več dovolj časa za 360 km vožnje proti jugu do vulkana Chillan, ki je bil načeloma naš naslednji cilj. Ob jezeru smo srečali skupino lokalcev, ki so se šli variantno smučanje (za vzpon so uporabljali snežne sani) in sklenili, da bomo še en dan ostali tukaj in izvedli turo po njihovih sledeh.

Najprej smo se morali spustiti v dolino in prvo prenočišče, ki smo ga našli, je bil kar naš stari znanec Don Alejandro v kraju Panimavida. Naslednje jutro smo se odpravili nazaj na prelaz.
kota2711

Za cilj smo izbrali greben nad cesto in ga poimenovali kota 2711 nad jezerom Maule.
Vzpon je ponovno minil v znamenju cokel. Vrh je bil dejansko 100 m nižji kot so nam prejšnji dan povedali lokalci in smo bili gor prej kot smo pričakovali.
laguna de Maule
Smo bili pa zato nagrajeni z dvema čudovitima grapcama, v katerih smo imeli še pršič.
laguna de Maule
Potem pa samo še uživancija do avta.
laguna de Maule
laguna de Maule
laguna de Maule

Zvečer smo spoznali, da je še dobro, da smo bili na tako kratki turi, saj smo se do naslednjega izhodišča pripeljali že v temi.
laguna de Maule lodge las trancas
Pred tem so nas pred Chillan-om zaustavili karabinerji. Alkohol v kabini avtomobila je v Čilu strogo prepovedan so me opozorili, ko sem prznal, da je pločevinki pivo. Na srečo piva na zadnjih sedežih niso popisali. Vulkani so nas potem na poti v Chillan zapeljali še do hotela s 5 srčki, ki sem jih je zadnji čas opazil in opozoril Mišota, ki je sedel za volanom.

Naslednja vulkana: Chillen Nuevo (3186 m) in Vieho poleg lepo belega Nevados de Chillen nista vzbujala veliko
upanja za smučanje. Zato je bil pa večer bolj zabaven. Ob prihodu v hostal v Thermas sta naju sprejela dva klovna na trampolinu. Tudi zvečer sta bila zabavna: prvi je steklenico vina hotel odpreti z lesnim vijakom in kladivom, drugi pa je Mišotu serviral kuhano breskev v sladki koruzi, medtem ko se je prvi ukvarjal z bebe-jem.

20.09.2016
Nevados bi bil predolg zalogaj, zato smo zjutraj po zaprtem smučišču zakorakali po blatnem vulkanskem pepelu proti

laguna de Maule

laguna de Maule
Chillen Nuevo in po 100 m višincev uspeli priti do snega na smučarski progi. V bistvu gre smer do vrha smučišča za oba vilkana po istem smučišču. Po 650 m vzpona smo prišli na vrh smučišča in med sivino vulkanov se je prikazala tudi bolj svetla zasnežena dolinica do sedla med starim in novim vulkanom. Zagrizli smo v strmino in obšli kadeče
laguna de Maule
razpoke, ki so pred nekaj meseci natrosile siv pepel. Mišo je s preudarnim tempom premagal dve tretjini vzpona. Pri tem ga je vzpodbujal Pero (pes), ki je mimogrede še skočil mimo mene do Barbare in Aleša in tako do pri prvih kadečih razpok.
laguna de Maule
Aleš in Barbara sta pohitela nad sedlo in po temno sivem snegu prišla do vrha in skoraj do roba kraterja na smučeh, ko sem sam prišel do sedla pod vznožjem. Zadnjih 15 m pa sta šla peš po 20 cm blatnem vulkanskem pepelu na
laguna de Maule
laguna de Maule
snežni podlagi. Na vrhu so ju zadržali lepi pogledi na krater in nedolžen dim, ki se je vil iz nasprotnega roba. V ozadju se je dvigal bel Nevados de Chillan. Navzdol jima je šlo najprej počasi po temno sivem snegu, potem
laguna de Maule
pa vedno lepše. Kar vztrajno sem jima sledil in srečali smo se nad sedlom. Tu sta počakala, da osvojim vrh, potem pa smo vsi odjodlali po pomladanskem firnu in na koncu še po zratrakirani progi skoraj do avta.
laguna de Maule
Naslednji dan smo porabili za 500 km vožnje proti jugu do province Osorno, saj je bila vremenska napoved za naslednje dni lepša za jug. Osorno namreč sodi že v severno Patagonijo, kjer je vreme najbolj nepredvidljivo in tudi ob lepem vremenu lahko nagaja močan veter.
22.09.2016
Naš naslednji cilj je bil vulkan Casablanca, 1990 m.Gpx Čeprav je izgledal na pogled najlažji se je izkazal za najtežji pristop.
Ko smo se pripeljali na smučišče Antillanca, ki leži ob njegovem vznožju, smo bili kar precej poparjeni, ko so
laguna de Maule
nam povedali, da je zaradi močnega vetra vzpon na Casablanco prepovedan oziroma, da mora naš vzpon odobriti CONAF
laguna de Maule
(gorska žandarmerija ali nekaj takega). Kar kako uro smo izgubili, preden se je od nekod pojavil odgovorni in še nekaj časa za prepričevanje (med drugim smo mu morali pokazati dereze in cepine, Boris pa mu je dokazoval našo izkušenost s svojo izkaznico Alpenvereina…), da nas je spustil gor. Potem smo se morali še registrirati na Informacijah in istočasno zbarantati ceno za eno vožnjo s sedežnico (najprej so nam hoteli računati kar dnevne karte).
laguna de Maule
Vzpon je sprva res potekal po precej trdem snegu, a ko smo po prvi strmini dosegli dolgo sleme, ki vodi do Casablance, smo prišli na severna (prisojna) pobočja, pa še veter se je precej umiril, tako da je bil sneg lepo omehčan. Omenjeno sleme precej valovi in vodi daleč naokrog, tako da kar nekaj časa porabili, preden smo se zagrizli v vršno pobočje Casablance, po katerem smo bili razmeroma hitro na vrhu. Tu smo srečali nekaj lokalcev in
laguna de Maule
ameriški par, ki se je naslednje leto odpravljal v Evropo in Slovenijo. In res smo se srečali letos (2017) na pikniku TK Gora.
laguna de Maule
Perfekten srenec nam je omogočil odlično smuko, le po slemenu smo morali opraviti dva krajša vzpona s smučmi na ramah. Potem pa je sledil še zaključni spust do smučišča in pivo na toplem sončku terase restavracije ob vznožju žičnic.
laguna de Maule

Na poti v proti Osornu so nam ponagajali vulkani in nam preluknjali zadnjo gumo. Na srečo je bila rezerva v redu, čeprav pod vso našo opremo
laguna de Maule
Pri kmetu, kjer smo prespali, je bilo kot v zimski sobi in še svoj whisky smo morali piti, saj razen domače hrane in pijače (jagodni sok) drugega ni imel.
laguna de Maule

23.09.2016
Naš najjužnejši cilj, Osorno, 2662 m, se je izkazal z najboljšim snegom v tej sezoni in najbolj prijaznimi žičničarji, ki so pohvalili Kranjsko goro in Mišota, ki je edini imel elanke.

Med jutranjo vožnjo do vulkana smo ugotovili, da je smučišče na jugu in ne na severovzhodu. To je malo zmanjšalo naše upanje na dobre razmere, saj na tej strani ekvatorja južne flanke pomenijo trd sneg.

Smučišče na katerem smo začeli turo je še samevalo.
laguna de Maule
Vzpeli smo se ob prvi sedežnici po progi brez snega. Na drugi sedežnici so nas pa žičničarji sami povabili, da naj se peljemo z žičnico, kot da hodimo peš in tako pridobili 350 m višine. Prijazni žičničar nam je razložil vse o vzponu in kljub temu, da je napovedal trd sneg, zagotovil, da bo današnji dan idealen.
In smo šli na začetku na psih, potem pa z derezami.
laguna de Maule
Sneg je bil trd, super za hojo z derezami, ni pa bil navdušujoč za smučanje. Barbara pravi, da ni bilo tako zelo strmo, ampak bi pa bilo hudo, če bi kdo zdrsnil. Ker ni bilo nič vetra in nobenega oblačka, se je sneg počasi začel mehčati.
laguna de Maule
Aleš je malo potegnil in tudi po bolj strmem zadnjem delu je po vedno mehkejšem snegu šlo hitro. Zadnja ovira je bil ledeni obroč pod vrhom, ki se je pa izkazal za lažjega kot je bilo videti.
laguna de Maule
Še posebej, ker je sledil stopinjam čilsko-švicarske naveze petih pešcev. Na vrhu vulkana brez kraterja, so se odprli fantastični razgledi.
laguna de Maule
Hitro je sestopil do smuči, ki so ga čakale pod ledenim obročem.
laguna de Maule
Odsmučal je po res najboljšem firnu do preostale trojice, potem smo pa skupno odvriskali do konca snega.
laguna de Maule
Vmes nam je domačin na smučah potrdil, da so današnje razmere najboljše v celi letošnji sezoni.
laguna de Maule
Jaz in Barbara sva se dala odpeljati s sedežnico, Aleš in Mišo pa sta pošteno odpešačila in naju seveda tudi prehitela.
laguna de Maule
Za nagrado smo pa vsi zaslužili po eno drago, malo čilensko pivo (plus enega za Juana).
laguna de Maule
Iz Osorna smu se zapeljali v Triwe hostal, kjer smo prespali. Žal so že za naslednji teden reklamirali Oktoberfest, tako da smo se samo sprehodili do jezera. Za večerjo je gospodinja šla v sosednjo vas po meso, ki je najboljše v teh krajih. Smo pa morali piti našo reservo, ki smo jo vozili v prtljažniku še od don Alejandra.

25.09.2016
Včeraj smo se začeli vračati proti severu in naš naslednji cilj je bil vulkan Villarrica 2847 m, nad mestecem Pucon.
laguna de Maule
Je eden najbolj obiskanih vulkanov v Južni Ameriki. Lani marca je zadnjič bruhal in do letošnjega julija je bilo področje okoli njega zaprto.
laguna de Maule

Čeprav se iz kraterja še vedno vije vulkanski dim, je ob ugodnem vetru vzpon nanj, razen zgornje strmine, nezahteven. Veter je odnašal vulkanski dim stran od nas in vzpon po severni flanki je pomenil mehak popolnoma predelan sneg.

laguna de Maule

Zjutraj smo plačali okoli 13,5 EUR na osebo za eno vožnjo in nismo vedeli, da to pomeni le prvo sedežnico, ki sploh pripelje do snega in premaga le okoli 200 višincev.

Najvišja sedežnica najbrž ne dela že od lanskega izbruha vulkana, pa tudi na nobeno drugo (saj so le 3 obratovale – za vso je dnevna karta okoli 40 EUR…) nas niso spustili, kar nam je precej podaljšalo vzpon. Kljub temu smo dokaj hitro napredovali do vršne strmine, ki jo je bilo enostavneje premagati peš na derezah.
laguna de Maule
laguna de Maule
laguna de Maule
Pogled na krater vulkana in siv dim iz njega je bil veličasten, prav z roba kraterja pa je bilo videti tudi rdeče žarečo lavo na dnu kraterja.
laguna de Maule
Ker nam dim in strupeni plin nista posebej »ugajala« (vodniške naveze so imele celo plinske maske), smo se hitro pripravili za spust, smučanje je bilo ponovno eno samo uživanje po prostranih snežiščih in po krasnem spomladanskem srencu vse do piva na terasi smučišča.
laguna de Maule
laguna de Maule

laguna de Maule
Nato smo se iz Osorna zapeljali v Caracautin. Med potjo so nas napadli vulkani s kamni in zadeli prednjo šipo, na srečo so prebili samo zgornjo plast. Nastanili smo se v Andenroses pri Hansu in Danieli. Na vrsti sta bila se zadnja vulkana: Lonquimay, 2865 m in Llaima, 3125 m.

27.09.2016
Pri vzponu na Lonquimay, 2865 m, so nas čilenski žičničarji prijetno presenetili. V nasprotju z Villarrico, kjer je bila najvišja žičnica prepuščena propadu, je bila na smučišču Corralco celo ena vlečnica več kot je napovedoval vodnik in z njo smo se lahko potegnili kar slabih 500 m pod vrh vulkana. To je bila tudi naša prva tura z malo bolj koprenastim vremenom – kar je bilo po svoje dobro, saj sneg ponoči ni pomrznil in smo se po vzhodnem grebenu enostavno vzpenjali (v trdem ali ledenem bi bila zaradi izpostavljenosti povsem druga pesem).
laguna de Maule
laguna de Maule
laguna de Maule
Mišo in Barbara sta se zadovoljila z vrhom, Boris in Aleš pa sta odsmučala še v krater in naredila dodatnih 150 višincev. Sta pa Boris in Aleš morala bolj potruditi iz ledenega kraterja brez derez, ki so se sušile na robu kraterja.
laguna de Maule
Smuka je bila tako kot na vseh čilskih turah doslej odlična.
laguna de Maule
laguna de Maule
laguna de Maule
laguna de Maule
V Andenroses je za apres ski zabavo skrbel mladi hotdog-pero in skakal okoli Mišotovih smuči.
laguna de Maule
Med tem so Mišotu  skrili  tablični računalnik v “poušter”, ampak je Hans to takoj uredil s čistilko. Hans se je izkazal tudi z rojstno dnevno torto za Mišota z malimi vulkančki.
laguna de Maule
laguna de Maule
28.09.2016
Na koncu pa še za posladek Llaima, 3125 m visok aktiven vulkan. Najbolj pravi vulkan, najlepši in menda najbolj aktiven. Za prvi dve trditvi smo se prepričali, za tretjo pa samo iz opozoril in semaforjev za nevarnost. Iz našega prenočišča pri prijaznem Hansu smo do izhodišča rabili dobro uro vožnje, večinoma po makadamu. Opis obljubljal osem ur dolgo turo.
laguna de Maule

laguna de Maule

Začetek je bil previden po vulkanski cesti. Pogled na vulkan je bil več kot lep, manj navdušeni smo bili nad začetkom snega, ki se je belil visoko nad aravkarijami.

S smučmi na nahrbtniku smo se zagrizli preko polja lave. Vmes smo morali rešiti problem globoke struge, ki je ostala za izbruhom lave.
laguna de Maule
Po dobri uri smo skozi gozda aravkarij prišli do snega.
laguna de Maule
In potem je bilo vedno lepše. Sneg idealen za vzpon. Šlo je po dolinicah, bolj in manj strmih pobočjih.
laguna de Maule
laguna de Maule
Ker nam je dostop veliko časa, je izgledalo, da bomo vrhu samo pomahali.
laguna de Maule
Zadnjih 900 m je strmih, zato smo nadaljevali na derezah. In šlo je direktno navzgor ob grebenu. Ker smo bili vztrajni, je bil vrh vedno bližji.
laguna de Maule
Kljub dogovoru, kdaj obrnemo, naju je z Alešem odneslo do vrha, Barbara pa naju je počakala 500 m pod vrhom. Na vrhu je bilo treba še 30 m do roba kraterja, med žveplenimi fumarolami.
laguna de Maule
V kraterju se je pošteno kadilo, a je k sreči veter odnašal žveplene hlape.
laguna de Maule
Razgledi so bili fantastični na vse naše osvojene vulkane. Sneg je bil že predelan in 40 stopinj naklona in široko pobočje je bil en sam užitek.
laguna de Maule
Kmalu sva bila pri Barbari, potem pa še užitkarsko smučanje po dolinicah do gozda aravkarij.
laguna de Maule
laguna de Maule
laguna de Maule
Sledilo je še pešačenje in prerivanje skozi aravkarijev gozd, pa prečenje polja lave.
laguna de Maule
Ampak ko smo pogledali nazaj, so nam šla usta do ušes.
laguna de Maule
Tole je bil res najboljši smuk tako zaradi 2000 m vzpona kot 1650 smučanja in kičasto lepega okolja.

Ker so nam bili vulkani z vremenom naklonjeni, smo si ogledali še pacifiško obalo od Costitucion-a do Valparais-a in Vin del Mar-a.

En Chile mejor: Barbara, Mišo, Aleš, Boris

Haute Route: Avantura med Chamonixom in Zermattom

  Še danes se spomnim pogleda, ki se mi je odprl z vrha Col du Chardonnet. Neskončna prostranstva ledenikov, ostri vrhovi, ki so se dvigali v nebo – to je bil trenutek, ko sem se resnično povezal z gorami. Haute Route, legendarna tura med Chamonixom in Zermattom, mi je ponudila nepozabno doživetje, ki mi je za vedno ostalo v spominu. V tem blogu te popeljem s seboj na petdnevno avanturo, polno vzponov, spustov, osupljivih pogledov in nepozabnih trenutkov.”

Haute route ( Visoka pot ) je ime za prečenje med dvema ikonama evropskega alpinizma: Chamonix v  Franciji in  Zermatt v Švici, peš ali na smučeh.

Dve Visoki poti

KLASIČNA IOKA POT

Klasična različica Haute Route, sledi poti smučarjev iz leta 1911 in se pogosto preskoči v korist Verbier Haute Route, ker klasična različica vključuje več alpinističnih detajlev in manj časa za smučanje kot pri različici Verbier. Pot ima bolj alpski pridih in vas pripelje bližje veličastnemu Grand Combinu. Ta pot zahtva izkušenega vodnika alpinista.

VISOKA POT VERBIER
To se imenuje tudi “smučarska različica” in to je pot, ki jo večina ljudi naredi, ko danes smučajo po progi Haute Route. Od klasične poti se razlikuje po tem, da se 2. dan preseli v Les Chables v Švici, nato se odpelje s tramvajem do Verbierja in na koncu ostane v koči Mont Fort Hut znotraj smučišča Verbier.

  1. dan: Argentiere, Francija – Trient Hut:
  2. dan: Trient Hut – Mont Fort Hut:
  3. dan: koča Mont Fort – koča Prafleuri:
  4. dan: Koča Prafleuri – Koča Dix
  5. dan: Dix Hut – Vignettes Hut
  6. dan: Vignettes Hut – Zermatt

Pogoji za uspešno pot

Glavni pogoj za uspešno opravljeno prečenje je , da se vse poklopi : vreme, snežne razmere in usklajena ekipa z vodnikom na čelu. Gorski vodnik Borut Naglič je izkušen alpinist , gorski vodnik in turni smučar. Ostali člani v ekipi smo bili: Aleš S. , Jani, Dare, Boris, Aleš Drugi in še en član).

Klasična pot

Kratek opis poti:

  • Prvi dan : Argentiere – koča Trient  (Sobota 05.04.2014)
  • Drugi dan : Koča Trient – koča Valsorey  (Nedelja 06.04.2014 )
  • Tretji dan: Koča Valsorey – koča Chanrion  ( Ponedeljek 07.04.2014 )
  • Četrti dan : Koča Chanrion – koča Vignettes ( Torek 08.04.2014 )
  • Peti dan: Koča Vignettes – Zermatt   (Sreda 09.04.2014 )
#image_title

Opis po dnevih

Po hitrem pregledu in pakiranju opreme smo se ob 10. uri odpravili iz Ljubljane proti Chamonixu. Pot nas je vodila čez Fernetiče v Italijo, mimo Milana in skozi predor pod Mont Blancom. V Chamonixu smo se namestili in se pripravili na naslednji dan, ko smo se odpeljali v Argentiere.

Dan 1: Krst v ledeniški svet (Sobota 05.04.2014 )

Argentiere – koča Trient

1. dan

V Argentieru (1257 m) smo se zbrali (9:30 ) kot prava ekspedicija.

#image_title

Po skrbnem preverjanju opreme in kratkem pozdravu z vodnikom Borutom smo se z gondolo povzpeli na Grand Montets (3297 m).

Odprl se nam je osupljiv pogled na morje ledenikov, ki so se kot beli jeziki razprostirali pod nami.

Prvi spust po ledeniku Rognons ( ki se izteka v mogočni ledenik Argentiere ) je bil kot potopitev v drug svet. Mehka, nedotaknjena snežna odeja je blažila vsak naš gib.

A kmalu smo se lotili resnejšega dela – vzpona na Col du Chardonnet. Z nmv 2654 m se začne prvi vzpon do sedla Col du Chardonnet (3323 m). Sedlo leži med vrhovoma Chardonnet (3686 m) in Argentiere (3902 m). S sedla smo se po strmejši stopnji (do 60°) “abzajlali” za okoli 60 m in nato še za 10m spustili na ledenik Saleina.

Po prečkanju ledenika Saleina v njegovem zgornjem delu do vznožja sedla Fenetre de Saleina (3263 m) se povzpnemo še  dobrih 150 višinskih metrov na sedlo Fenetre de Saleina, ki nam je ponudilo dih jemajoč razgled na Plateau du Trient. Ko smo zagledali kočo Trient, smo vedeli, da smo uspešno zaključili prvi dan naše avanture. Večerja ob 19. uri je bila prava nagrada za vse naše napore. Koča, ki se je ponašala z višino 3170 metrov, nam je ponudila toplo zavetje in prijetno družbo.

Čas: 9:30-18h, Višinska razlika:

Dan 2 : Spust v dolino Arpette in vzpon v Val Sorey

Koča Trient – koča Valsorey 

Zbudili smo se ob petih zjutraj, polni pričakovanja novega dne. Po hitrem zajtrku smo se ob 6h odpravili na pot proti sedlu Col du Escandies (2796 m). Spust v dolino Arpette je bil prava poslastica za smučarje. Svež sneg in čudoviti razgledi so nam polepšale jutranje ure.

V Champexu (1470 m) smo se poslovili od smuči in se z avtobusom odpeljali do slikovitega Bourg Saint Pierre.

Od tu smo se podali na pohod po dolini Val Sorey. Pot nas je vodila med strmimi stenami mogočnega Grand Combina, ki je vzbudjal spoštovanje.

S vsakim korakom smo se približali naši naslednji postaji – koči Valsorey (3030 m), ki smo jo končno dosegli kočo (18h ).

Od koče se ob lepem vremenu proti zahodu odpre lep pogled proti najvišjemu vrhu Evrope, Mont Blancu.

Sledila je večerja in kratko druženje za prijeten zaključek napornega dne.

Dan 3 : Na strehi Alp (Ponedeljek, 7. april 2014 )

Koča Valsorey – koča Chanrion 

Nov dan, novi izzivi. Po ustaljenem jutranjem ritmu (vstajanje ob 5h) smo se odpravili na najzahtevnejši del naše ture. Vzpon na Plateau du Couloir (3661 m) je bil pravi preizkus.

Dereze so nam omogočile varen oprijem na strmem ledeniku. Ko smo na “platoju” dosegli najvišjo točko našega prečenja, se nam je odprl osupljiv pogled na okoliške vrhove. Bivak Musso, ki se je kot orlov gnezdo držal skalnega zoba, je dodal piko na i tej veličastni kulisi.

#image_title

Najprej smo po strmem spustu in nato krajšem blagem vzponu dosegli ledenik Sonadon in nato še Col de Sonadon (3504 m). Spust po mogočnem ledeniku Glacier du Mt Durand vse do nadmorske višine 2250 m je bil prava nagrada za naše napore. Dolgi zavoji po

nedotaknjenem snegu so bili nepozabno doživetje. Po skoraj 1300 metrih spusta smo se le še nekoliko potrudili( 400 m vzpona) do koče Chanrion (2642 m), kjer smo se lahko spočili in uživali v zasluženem popoldanskem oddihu.

Dan 4: Priprava na veliki finale (Torek 08.04.2014 )

Koča Chanrion – koča Vignettes 

Po okrepljujočem zajtrku ( ob 6:00 uri) smo se polni energije odpravili na pot proti koči Vignettes (3157 m). 150 m spusta do ledenika Otemma je bil prijetna sprememba po zahtevnejših vzponih prejšnjih dni. Nato smo se po ledeniku4 ure počasi vzpenjali, obdani s slikovito gorsko kuliso.

Koča Vignettes nas je pričakala nameglenem grebenu.

Tik nad kočo leži 3796 m visok vrh Pigne d’ Arolla , ki je bil zaradi megle nedosegljiv. Z njenega vrha pa se v lepem vremenu vidi v ozadju oddaljen a zelo mogočen Matterhorn, pod katerim se zaključi naše visokogorsko potepanje.

Ta dan smo si vzeli čas za počitek in pripravo na zadnji, najzahtevnejši del našega prečenja. Vedeli smo, da nas čakajo še trije visoki prelazi, ki nas bodo pripeljali v Zermatt. A kljub temu smo se veselili izziva, ki je bil pred nami.

Dan 5: Čez meje in ledenike do Zermatta ( Sreda 09.04.2014 )

Koča Vignettes – Zermatt – Chamonix 

Danes smo se podali na najdaljšo in najzahtevnejšo etapo našega prečenja. Zjutraj smo se po Ledeniku Collono dpravili proti sedlu Col de L’Eveque (3392 m), ki nas je popeljalo za kratek čas v Italijo, ki smo jo po 100 m zapustili. Spust na ledenik Haut Glacier d’Arolla ( 3000 ) je bil osupljiv, a smo kmalu nadaljevali pot proti sedlu Col du Mt Broule (3213 m). Tako smo se ponovno znašli na italijanskem ozemlju.

Prečenje ledenika Haut Glacier de Tsa de Tsan (Italija) je bilo dolgotrajno, a smo bili

#image_title

nagrajeni z veličastnimi pogledi na okoliške vrhove. Zadnji vzpon na sedlo Col de Valpelline (3568 m) je bil naporen, a smo vedeli, da nas čaka samo še dolg spust.

S sedla smo se spustili v Švico in se po ledenikih Stockjigletscher, Tiefmattengletscher ter Zmuttgletscher približali legendarnemu Matterhornu.

Zadnji del poti smo premagali po urejenih smučiščih, ki so nas pripeljali v živahno turistično središče Zermatt. Tako se je zaključila naša izjemna avantura.

Col de Valpeline

Povezave