Pusti grad : potuj s kolesom v čas starih zgodb

Kolesarska tura Pusti Grad ponuja enkratno priložnost za odkrivanje skritih kotičkov Gorenjske. Z Bleda se bomo usmerili proti Savi Bohinjki in se po slikoviti makadamski cesti zapeljali do Lancovega. Pot nas bo vodila mimo naravne pokrajine, taborniških taborov in pristnih slovenskih vasi.

karta

Skupna razdalja: 27,15 km
Skupni vzpon: 427 m
Skupni spust: -425 m

Pot:

  • Bled: Peljemo po Cankarjevi cesti v smeri Ribnega
  • Ribno: V Ribnem nadaljujemo v smeri Bodešč. Lahko vozimo po glavni cesti ali pa pred naseljem zavijemo desno in na koncu levo.
  • Bodešče: Vozimo po kolovozu (Jakobova pot ) do naselja, kjer se priključimo na asfaltno cesto v smeri Bodeškega mosta.
  • Sava: Ob Savi vozimo do savskega mosta v Lancovem
  • Lancovo: Usmerimo se v smeri Kamne gorice in Krope
  • Zgornja Lipnica: V zgornji Lipnici zavijemo levo v smeri Pusti grad (kažipot)
  • Pusti grad: Lahko se vrnemo nazaj do razcepa in spustimo v Spodnjo Lipnico, ali pa nadaljujemo v smeri Kamne Gorice in pred Kamno Gorico zavijemo desno v smeri Zgornje Lipnice
  • Spodnja Lipnica: Prečkamo glavno cesto in vozimov smeri Taležaproti Kolnici
  • Kolnica: Vozimo v smeri Brd
  • Brda: Po kolovozu se spustimo nazaj v Lancovo
  • Lancovo: Vrnemo se na cesto ob desnem bregu Save Bohinjke do Ribenskega mostu, kjer prečkamo Savo.
  • Sela: Pri Selskem mostu zavijemo v Selo pri Bledu. Sledi strm klanec in nato ravninski del do Bleda.

Na obisk k ruševinam Pustega gradu

Pot nas pelje skozi naselja : Lancovo, Spodnja in Zgornja Lipnica in Brda. Lancovo naj bi bili naseljeno že v dobi Keltov. Prvič se Lancovo omenja leta 1296 v listini, izdani na Lipniškem gradu (Waldenberg), kjer se omenjata viteza Friderik in Lepold »vom Lanzawe«. Lancovški gospodje so iz grajskega rodu in so imeli na Lancovem svoj dvor.

Pusti grad – stražar Lipniške doline

Pusti grad (Lipniški grad, Waldenberg) je nekdanje središče Lipniške doline, ki leži na robu dobrav. Na vzpetini stojijo ruševine, do katerih se lahko povzpnemo s kolesom z Lancovega, iz Lipnice , Zgornje Lipnice ali Kamne GoriceS Pustega gradu se ponuja čudovit pogled na zelena brda, prek njih vse do Bleda in Julijskih Alp s Triglavom, ter na zelene gozdove Lipniške doline in Jelovice.

Pusti grad – skriti zaklad Lipnice

V prvi polovici 13. stoletja so bili lastniki posestva Ortenburžani, najmočnejša plemiška rodbina na Kranjskem in Koroškem. Leta 1256 je grad postal središče posestva Friderika Ortenburškega, ki je imel v lasti tudi posest gradu Kamen pri Begunjah in nastajajoči trg Radovljica. V 14. stoletju je posest prešla najprej v roke Celjanov, kasneje pa Habsburžanov. Ti so radovljiško posest dajali v najem različnim plemiškim rodbinam.

V potresu leta 1509 je bil grad močno poškodovan, kasneje ga je zajel še požar in najemniki gradu niso več obnavljali. Ohranjeni so ostanki grajske stavbe in obzidja z dvema obrambnima stolpoma ter obrambna jarka na vzhodni in zahodni strani gradu. 

Iz Spodnje Lipnice nas pod vodi skozi Kolnico, kar pomeni kovačnica ali kovnica. Tu so predelovali bobovec, železovo rudo, ki so jo zbirali na Jelovici in topili v plavžu svete Heme v Kolnici. Ostanki drugega plavža svete Heme so tudi pri Nomnju. Sveta Hema je tudi 842 nmv visok hrib nad povirjem Globasnice v Podjuni na avstrijskem Koroškem.

Kaj ne zamuditi:

  • hidrološka merilna postaja na Savi v Lancovem
  • srednjeveška vaška poznogotska cerkev sv. Lamberta iz 1500 v Lancovem
  • Pusti Grad
  • Krona, gostišče v Spodnji Lipnici

Dodatne informacije:

  • Izhodišče: parkirišče, Cankarjeva cesta, Bled
  • Cilj: Pusti Grad, Zgornja Lipnica
  • Pot: Večinoma asfalt in kolovoz
  • Čas kolesarjenja: 3 do 4 ure
  • Težavnost: srednje zahtevno ( dolžina, vzpon)
  • Primerno za: dobre kolesarje
  • Označena pot: delno
  • Hrana in pijača ob poti.

Zvonončarska kolesarska tura 

Kolesarska oaza: Od Bleda do Blejskega Vintgarja po slikoviti asfaltni poti

#image_title

Skupna razdalja: 16,8 km
Skupni vzpon: 187 m
Skupni spust: -199 m

Najmanjša nadmorska višina: 493 m
Največja nadmorska višina: 652 m

google map

Kolesarska tura ponuja enkratno priložnost za odkrivanje skritih kotičkov Gorenjske. Pot nas bo vodila mimo polj in pristnih slovenskih vasi do zvončarske delavnice Jan, ki stoji že od 1752 leta.

Pot:

  • Bled: Od Cankarjeve ceste, kjer lahko parkiramo krenemo proti Ljubljanski cesti in čez Grič na Seliško cesto , kjer vozimo do semaforiziranega križišča, kjer zavijemo desno v smeri Zasipa.
  • Zasip: za gostilno Kurej se usmerimo v Podhom in vozimo skozi naselje Sebenje .
  • Podhom: Skozi podvoz prečkamo železniško progo in zapeljemo na makadamsko pot, kjer sledimo smerokazom za Vintgar.
  • Vintgar: Spustimo se do Radovne in Blejski Vintgar, ker se se odpočijemo in osvežimo.
  • Spodnje Gorje: Vrnemo se nazaj na glavno cesto za Gorje in Bled., kjer vozimo do odcepa za Višelnica in Mevkuž.
  • Višelnica: Kmalu za odcepom stoji poleg večjega gospodarskega poslopja in stanovanjske hiše stara zvončarska delavnica.
  • Krnica: Vozimo skozi Grabče in do avtobusne postaje Krnica, kjer se spustimo mimo Poljšice nazaj na Bled do Kolodvorske ceste.

Dodatne informacije:

  • Izhodišče: parkirišče, Cankarjeva cesta, Bled
  • Cilj: krožna pot
  • Dolžina: Približno 16,8 km
  • Pot: Večinoma asfalt in makadam 200 m
  • Čas kolesarjenja: 2 uri do 2 uri in 30 minut
  • Težavnost: nezahtevno
  • Primerno za: Vse kolesarje
  • Označena pot: Da
  • Hrana in pijača ob poti

Gorjanski zvončarji so bili znani po svojem znanju in spretnosti. Zvonce so izdelovali ročno iz železa, ki so ga pridobili iz bližnjih fužin. Proces izdelave je bil dolgotrajen in zahteven, saj je vključeval več korakov, od kovanja železa do končnega oblikovanja in spajanja zvonca. Zvonci so bili nepogrešljivi pri paši živine, saj so olajšali iskanje izgubljenih živali in jih varovali pred plenilci.

Zvončarstvo v Gorjah je fascinanten pogled v preteklost, ko so ljudje živeli v sožitju z naravo in so bili odvisni od svojih ročnih spretnosti. Zgodba o gorjanskih zvončarjih je opomin, da ne pozabimo na svoje korenine in ohranjamo dediščino, ki so nam jo zapustili naši predniki.