Turna smuka nad fjordi da turni smuki še dodatne občutke, ko valoviš po pršiču. V Turnem klubu gora smo se odpravili raziskovati sever Evrope: Norveška. Naš cilj je bil turno smučanje v Lyngen Alps. Alpe omogočajo zanimivo naravo ob morju tako poleti kot pozimi. Svetovno znani Lyngen fjord se nahaja nad arktičnim krogom in ga je mogoče zlahka doseči iz Tromso-ja. Ne glede na to, ali se želite sprostiti, medtem  ko uživate v pogledu na nedotaknjene modre fjorde ali porabiti energijo pri smučanju, pohodništvu ali plezalnju, Lyngen Alps omogočajo vse. Ker je bila to prva turno smučarska ekspedicja na ta konec, smo se dobro pripravili (vodniki , karte, GPS, .) in naredili okvirni plan tur. Ker so na naših zemljevidih razdalje v bližini severnega tečaja zelo kratke, je bilo treba uporabljati njihove zemljevide.

Najprej smo se zapeljali z avtom v München in na letališču parkirali avtomobila.

Po prestopu v Oslu je naslednji vmesni cilj bil Trömso, ki leži na istoimenskem otoku in je z mostom in tunelom povezan z ostalimi polotoki. Tu sta nas pričakala Bjorn in Astrid in nam najprej povedala, da ne moremo nikamor, ker so ceste zaradi nevarnosti plazov zaprte. Povabila sta nas k Astrid, kjer smo prespali eno noč.

Na letališču smo imeli rezervirani škodi z nosilci za smuči, dobili pa smo mercedesa in volvo brez nosilcev.

Tromso je znan po tem, da je bil izhodišče za večino polarnih odprav v preteklem obdobju. Tako je bil tudi za našo odpravo, saj naš končni cilj Svensby zaradi novega snega ni bil dostopen z avtom.

V četrtek smo se uspeli po obvozu prebiti do naše koče. Očarani smo bili nad zasneženimi belimi cestami (kar je pri nas znak za alarm )in belim prahom ob cestah. Malo manj smo bili veseli nad snegom, ki se je kadil za avtomobili in še veter ga je prenašal in zmanjševal vidljivost na nekaj metrov.

Ko smo po 140 km prišli do naše koče smo bili več kot navdušeni in smo šli še na popoldansko turo. Sneženje in veter sta turo samo olepšala. Čez cesto smo zagazili v gost gozd in končali turo pri anteni na najbližjem vrhu. Dol grede smo skozi skoraj redek gozd navdušeno odvriskali po najboljšem pršiču. Končali smo kot se v teh krajih spodobi: na obali morja.

V četrtek smo se uspeli po obvozu prebiti do naše koče. Očarani smo bili nad zasneženimi belimi cestami (kar je pri nas znak za alarm )in belim prahom ob cestah. Malo manj smo bili veseli nad snegom, ki se je kadil za avtomobili in še veter ga je prenašal in zmanjševal vidljivost na nekaj metrov.

Ko smo po 140 km prišli do naše koče smo bili več kot navdušeni in smo šli še na popoldansko turo. Sneženje in veter sta turo samo olepšala. Čez cesto smo zagazili v gost gozd in končali turo pri anteni na najbližjem vrhu. Dol grede smo skozi skoraj redek gozd navdušeno odvriskali po najboljšem pršiču. Končali smo kot se v teh krajih spodobi: na obali morja.

Storgalten in Litle Galten ( 31.03.2017)

Zbudili smo se v oblačno jutro. Kljub napovedim o nevarnosti plazov smo se odločili za naš cilj: Storgalten. ki je ponudil direktno linijo z vrha na zahod. Spet smo uživali v prašnih in belih cestah.

Najprej smo poiskali parkirišče, ki ga je lepo očistil bager in se nato skupaj z ostalimi skupinami turnih smučarjev smo se zapodili proti vrhu.

Po najboljšem pršiču je šlo kar hitro do sedla. Pod vrhom večini ni bilo všeč kamnito pobočje.

Na sedlu pod vrhom se je večina odločila za uživanje po pršiču, le Andrej se je odločil osvojiti vrh. Tako dobro se je prašilo navzdol, da smo v podnu odločili, da se povzpnemo še na mali Galten. Po narejeni špuri smo hitro odkljukali do vetrovnega vrha. Navzdol pa se je prašilo kot je videti samo v filmih. Bilo je pravo Norveško pudderkjøring.

Kavringtinden ( 01.04.2017)

Zjutraj smo se zapeljali v Lyngen, kjer je bilo izhodišče za našo naslednjo turo – Kavringtinden (1289m). Kavringtinden je ponudil direktno linijo z vrha na SV. Malo smo se že navadili smučanja in cest v polarnem krogu, zato so jutranje priprave že rutina. Zjutraj smo se zapeljali v Lyngen, kjer je bilo izhodišče za našo naslednjo turo : Kavringtinden (1289m).

Po dobri gazi smo hitro napredovali po severnem slemenu do grebena in sedla tik pod vrhom. Brez smuči smo razen Andreja in Ceneta še povzpeli še na skalnat vrh.

Vreme se  je hitro spreminjalo na  oblačno, mraz in veter. Zato smo se hitro pobrali nazaj do sedla.

Vzhodna strmina je bila še deviška tako je je bilo za vse pršiča dovolj Vreme se je medtem izboljšalo in smo si ponovno nataknili smuči in se odpravili proti sosednjemu vrhu.

Rörnestinden (1041m) ( 01.04.2017)

Pri izravnavi se je medtem vreme izboljšalo in bi bilo škoda zamuditi enkratne razglede na Kavringtinden z vrha Rörnestinden -a. Zato smo si ponovno nataknili smuči in se vzpeli še na sosednji vrh Rörnestinden (1041m).

Rörnestinden je ponudil direktno linijo z vrha na JV in SV stran.

Vrh se je izkazal z lepimi razgledi z vrha in super “smučarijo” po zgornji strmini.
Ena skupina je odsmučala v smeri pristopa, druga pa direktno proti jezeru, kjer je počakala na prvo skupino.

Turo smo zaključili več kot zadovoljni – skoraj 2000 vm norveškega pršiča. 8x juhuhu Marjana, Aleš, Andrej, Ažmi, Boris, Cene, Dare in Barbara.

Rundfjellet ( 02.04.2017)

Rundfjellet, 768 m,  ima lep pogled z vrha na Lyngen. Spust z vrha ni spektakularen, vendar ponuja zmerno strmino nad 30 stopinj. Skozi gozd postane malo bolj strmo. Na vrhu so lepi razgledi na zanimive sosede.
Veter in mraz sta Andreja zaustavila 100m pod vrhom. So pa bili posnetki bolj zanimivi.

Rundfjellet nudi lepo vzhodno vrhnjo “flanko”. Z vrha po spihanih skalah žal tu ne gre.

Sultinden (03.04.2017)

Čeprav je bila vremenska napoved porazna, so nam nordijski bogovi prizanesli in nam niso poslali dežja.
Vsi razen naju z Daretom so se odpravili odpravili na turo na Sultinden.

Sam pa sem se odpravil na smučeh v Svensby-a. Paziti sem moral le na morske ježke.

Turo so začeli v rahlem sneženju kar na glavni cesti. Turna pot jih je vodila najprej gosto poraščeno gmajno. Nato so nadaljevali po dolini Lobergelva, ki pripelje do manjšega jezera (800 vnm) pod vrhovoma Sofiatinden in Sultinden. Tam se je skupina ločila, Barbara, Marjana, Aleš, Ažmi so odsmučali v smeri pristopa.

Andrej in Cene sta pot nadaljevala do grebena Sultinden (cca. 1000 vnm). Od tam sta odsmučala po naključno izbrani jugo-zahodni grapi. Vidljivost je bila glede na razmere dokaj dobra, sneg je bil v vrhnjem delu razmeroma napihan, v spodnjem delu sva pa odpeljala skoraj prvovrsten pršič. Zatem sva odpeljala nekaj ojuženih pobočij do avta. Glede na vremenske razmere je bila turca odlična.

Tromsø (4.4. 2017)

Norveška nam za konec kaže bolj moker obraz. Včeraj smo deževni dan izkoristili za muzej, nakup spominkov in seveda kakšno pivo. V kronah je cena piva čisto v redu med 80 in 100, malo manj spodobna ko jo preračunaš v evre. Je pa pir dober, še posebej v pivnici ob najbolj severni pivovarni.

Mesto je dobilo ime po otoku Tromsøya (*). V Tromsu živi okoli 51.000 prebivalcev. Skupaj s študenti okoli 85000. Mesto je preko ozkega preliva z mostom povezano s kopnim. Tromsø je po številu prebivalstva osmo največje norveško mesto, ki se med drugim ponaša z dejstvom, da je najsevernejše univerzitetno mesto na svetu. V njem tudi najsevernejša pivovarna s pivnico.

Poleg te smo obiskali še polarni muzej in polarij. Mestno središče je locirano na vzhodni strani otoka Tromsøya — skoraj 400 km znotraj arktičnega kroga. Tromso je matično pristanišče za severnomorsko ribiško ladjevje in izhodišče za pot na Svalbard. Tromso je bil tudi izhodišče za polarne odprave. Središče mesta Tromsø vsebuje največje število starih lesenih hiš v severnem Norveškem. Do leta 1850 je bil Tromsø glavno središče za arktični lov. Do konca 19. stoletja je Tromsø postalo glavni arktično trgovsko središče, iz katerega so startale mnoge arktične odprave.

Raziskovalci, kot so Roald Amundsen, Umberto Nobile in Fridtjof Nansen so uporabljali poznavanje arktičnih razmer v Tromsoja, in pogosto vključili v svoje posadke iz prebivalcev mesta. Ko je Nemčija napadla Norveško leta 1940, je Tromso kratko služil kot sedež norveške vlade.

Russelvfjellet (05.04.2017)

Vrh pa ne vem kakšen je, saj sem zaključil v gosti megli in vetru ~50m pod vrhom (po višinomeru na uri). Ostala skupina je zaključila tik pod vrhom, kjer jih je obdajala gosta megla z močnim vetrom in sneženjem. Pod vrhom so jih pozdravili zastrugi in še močnejši veter.
Zato so kakšen meter pod vrhom raje obrnili in »abručali« v »ne-norveškem stilu«. Ko smo se izvili iz megle so nas čakali romantični pogledi na razburkano severno morje. Sam sem še suh pri-smučal do avta, za razliko od ostalih bolj mokrih kot suhih. Bolj mokri kot suhi smo bili hitro v avtih in v naši koči kjer se sušimo in čakamo, da se jutri preselimo v toplejše kraje, za razliko od domačih Laponcev, ki nimajo nobene izbire več. Laponci


Še zadnji pozdrav iz turne smuke iz Lyngen  alp ! Barbara, Marjana, Andrej, Ažmi, Boris, Dare, Cene in Aleš

Norge 2017 – zaključek(05.04.2017)

Fjordi in naš gostitelj Bjorn so nas lepo sprejeli: s pol metra novega suhega pršiča. Na letališču v Tromsoju sta nas pričakala Bjorn in Astrid in nas odpeljala k Astrid, naši prvi gostiteljici, saj so bile ceste v Svensby zaradi novega snega zaprte. To smo izkoristili za obisk picerije z odličnimi picami po 32 Eur. Na poti v Bjornov vikend naslednji dan smo se po srečanju z obcestnim jarkom navadili na normalno hitrost na zasneženi cesti in širino cestnega pluga. Volvo xc60 je bil ob pomoči ekipe uspešnejši od grabna. Čeprav je imel mercedes c350 avtomatik vgrajene naše dele, ni bil bolj prepričljiv. Bjorn nam je prepustil za en teden svoj vikend s teraso, kamor je Andrej obesil našo zastavo in veliko dnevno sobo, kamor je Aleš obesil zastavo TKG. Poleg tega nam je prepustil tudi lisico, ki jo je Boris zalagal z ostanki krače in hrane. Po double decker turah, sta si Boris in Dare vzela čas za lažjo turo: Dare ob računalniku, Boris pa ob morju, kjer je bilo treba paziti na morske ježke. Kot je že Andrej napisal, se vsaka pravljica enkrat konča, tako se je tudi norveška zimska pravljica. Začela se je pomladanska pravljica s prvim dežjem, en mesec prezgodaj. To smo izkoristili za obisk polarija in polarnega muzeja, kjer so nas impresionirali Nansen in ostali. Norveško pravljico smo zaključili s tušem pod Russelvfjelet in brez kopanja v norveškem morju. Fjorde in vrhove so osvajali: Barbara, Marjana, Andrej, Ažmi, Aleš, Dare, Cene in Boris.

Tekst je povzet iz opisov na razmere.turni-klub-gora.si