Oznaka: 2-Julijske alpe

Objavljeno dne

Pokljuška soteska

Pokljuška soteska navduši s strmimi stenami, naravnimi mostovi, luknjami, jamami, tesnimi prehodi, do 40 metrov visokimi stenami, spomladi z bujnim gozdom, in jeseni po dežju s skritimi slapovi. Sama soteska je dolga 2 kilometra in v najslikovitejšem delu globoka 40 metrov. V apnenčasto kamnino jo je pred približno 10.000 leti vrezala iz pokljuških ledenikov odtekajoča voda, pritok Radovne. Kasneje se je voda umaknila in nastala je največja fosilna soteska v Sloveniji.
Po celotni Pokljuški soteski so na gosto posejane naravne znamenitosti. Stranska soteska, ki le v dežju navdušuje z 22 metrov visokim slapom, Pokljuška luknja, veliki naravni most ter zaokrožene ravnice, ki jim domačini pravijo »vrtci«.

Iz parkirišča na katerem stoji informativna tabla se usmerimo ob suhi hudourniški strugi navzgor in kmalu smo med vedno višjimi stenami. Na prvem razcepu, ki levo vodi v ‘zaprto dolino’, kjer nas ob večjem deževju preseneti skriti slap. Mi nadaljujemo naravnost navzgor in pridemo do označenega razpotja. Desno se nahaja zanimiva Pokljuška luknja (velika skalna votlina z udrtim stropom), skozi katero se vrnemo, če se odločimo za krožno pot. Nadaljujemo levo proti galerijam.

Sprehodimo se mimo visokega naravnega mostu in pridemo do ravnice, “vrtca”, kjer so že leta 1930 uredili turistično pot in preko stene speljali leseno galerijo ( galerija kraljeviča Andreja). Povzpnemo se na galerijo in skozi tesen prehod pridemo v zgornji del Pokljuške soteske.

Pot skozi najožjo tesen je posebno doživetje, saj nas vodi do najlepšega vrtca in malega naravnega mosta. Nad galerijami vodi steza preko partizanskega prelaza, edinega prečnega prehoda čez globoko sotesko. Kljub temu, da je soteska pretežno kamnita, pa po dnu in skalnih stenah raste raznoliko rastlinje, vse od praproti do gozdnih in gorskih cvetlic.

Objavljeno dne

Galetovec

Pokljuška planota zaključi na jugovzhodu z razglednim vrhom nad vasico Obrne in mogočna vzhodna stena, Ilova peč, ki se navpično spušča jugovzhodno na robu Pokljuke. Njena stena močno izstopa nad dolino Soteske in Save Bohinjke. Vrh je izjemen razglednik s pogledom na srednje savsko dolino z jezerom, na gorenjsko ravan s Karavankami in Kamniško Savinjskimi Alpami v ozadju.

Na razgledišče Galetovca (1259 m) vodijo številne označene poti. Midva sva jo ubrala po najbližji in zahodni poti z vasi Gorjuše (1000 m) mimo planine Ilo., za kar sva rabila 1h zmerne hoje. S ceste Gorjuše Mrzli studenec nas tabla usmeri za Galetovec

Ostale poti so še iz Bohinju preko planine za Jamo (1010 m), ali planine Ilo (1255 m), južno pod gozdnim vrhom Ilovec (1305 m), severno nad Kranjsko dolino (1100 m), dostop tudi severneje in vzhodno pod gozdnim vrhom Pleša (1331 m), z Belske planine (1237 m) . Daljši dostopi so iz Boh. bele mimo Slamnikov ali tudi z Bleda.

Objavljeno dne

Debeli vrh

This image has an empty alt attribute; its file name is en.png

Debeli vrh (1959m po karti) je vrh nad kotanjasto planoto Razor nad planoto Pokljuka.

Najboljša obramba pred COVID-19 je napad. Če je to na domačem terenu, polnem belih kristalov obsijanih s sončnimi žarki in še posebno z UV žarki, je učinek še večji. Do sedaj je bila učinkovita.

Po GPS statusu (vrh 1972m, na cesti 1530) je 430 vm smuka. Ideja je bila nespremenjena glede na prejšne dni: od pl. Zajavornik na Blejsko kočo , od tu do Mrežc in prečenje proti Debelemu vrhu in vzpon na vrh, nato smuk po smetanci v grapo in skozi gozd do ceste na Rudno polje (RP). Držal sem se bolj desno in nekaj bližje RP kot ponavadi prismučal na cesto. Je pa treba več izogibanja kotanjam, da ni nepotrebnega štamfanja.
Po cesti je bilo še 14 min poganjanja z rokami in 8 min spusta na RP. Sneg na cesti odjuga že pobira in tudi na prehodih v grapi.

Objavljeno dne

Vrh med vrhom Razorja in Mrežcam

GPS status je kazal višino 1913m, čeprav je nižji od vrha razorja (1833m). Razmere so bile podobne včerajšnim, samo, da je bilo še uro kasneje. Na mrežcah sem prečil proti vrhu. Z vrha sem smučal direktno v grapo , kjer sem se proti koncu držal bolj levo, ker desno ni videti smučljivo.

Objavljeno dne

Mrežce

This image has an empty alt attribute; its file name is en.png

Mrežce je 1965 m visok vrh (bolj planota) poleg Lipanskega vrha. Snega je bilo dovolj in ko sem štartal ob 11h30 je bil že južen. Bilo je že nekaj avtov na parkirišču za pl. Zajavornik. Vendar prometa na dobro spluženi cesti ni bilo. Opozorilo GRS, da se aktivnosti v gorah prestavijo je pripomoglo k temu.
Pot je spodaj mestoma ledena, zgoraj pa luknjasta od pešcev.
Sneg je bil skorjast z ojuženim zgornjim putrom. Odločitev je bila, da smučam proti Rudnem polju, kjer so me čakale tekaške smuči za povratek na pl. Zajavornik do avta. Odločitev je bila prava, saj je proti Lipanci že vse presmučano. Proti Rudnemu polju pa je bilo samo par smučin. Tudi cesta je še prehodna s smučmi. Sledilo je uživanje na terasi zaprtega hotela ob pivu iz dostave. Nato je sledil še tek na smučeh do pl. Zajavornik.