Bike in corner of Bled

Pohorska kolesarska transverzala – kolesarjenje po STKP

Slovenska turno kolesarska pot (STKP) vodi tudi čez Pohorje. Pot vodi skozi Maribor , vzpon na mariborsko (ruško ) Pohorje in čer ribniško in slovenjegraško Pohorje (Kope). Kolesarska pot čez Pohorje poteka od vzhoda proti zahodu mimo 10 kontrolnih točk in se razteza se med reko Dravo na severu ter Dravsko-Ptujskim poljem na jugu, na zahodu seže do Dravograda in Slovenj Gradca, na vzhodu do Maribora in na jugu do Oplotnice. V dolžino meri približno 50 km, v širino pa 20 km. Glavni greben teče v smeri vzhod-zahod.

Kolesaril sem v smeri zahod – vzhod in sicer od Vuzenice do Gorišnice. Avto sem parkiral na želežniški postaji Maribor Tezno in s kolesom odpeljal do glavnega kolodvora in nato ob 11h30 z vlakom do Vuzenice.

Vuzenica – Ribniška koča

[sgpx gpx=”http://biofitblog.s3-accelerate.amazonaws.com/gpx/stkp/31_-Vuzenica-%20Ribni%C5%A1ka%20ko%C4%8Da.gpx” showspeed=”false” showele=”false” summary=”false” summarytotlen=”false” summarymaxele=”false” summaryminele=”false” summaryeleup=”false” summaryeledown=”false” mtype=”OSM2″]

Od ŽP Vuzenica sem odkolesarli do potoka Crkvenica in naprej po Pohorski cesti. Sledil vzpon do vasi Sveti Primož , mimo pohorske kapele , čez Kugel na Sedovnikov vrh do koče Planinc ( kontrolna točka,žig na koči, med tednom zaprta).
Sledi krajši vzpon do spodnje postaje in koče (odprta terasa ) na smučišču Kaštivnik, ki gre na malo Kopo . Nato sledil dolg vzpon po cesti, kjer sem prečkal smučišče Pungart in po smučišču do Grmovškovega doma (kontrolna točka, žig je v koči oz. za pokritem šankom na terasi) .
Od Grrmovškovega doma se pot dviga po smučišču ob vlečnici Sedlo do gornje postaje vlečnice Pungart na Kopah. Nato sem nadaljujeval smernih tablah do Ribniške koče. Pot je speljana po najlepšem delu Pohorja, kjer razgledi segajo do Pece, Uršlje gore in Kamniško Savinjskih Alp. Do Črnega vrha ( 1543 m) je potrebno iti peš po markiranem odcepu desno.

Ribniška koča – Ruška koča

Po bogatem zajtrku ( zaradi skromne večerje ) sem v jutranji modrini sem odkolesaril mimo smučišč in koče Pesnik (zaprta) proti Rogli in koči na Pesku. Del poti do table za pohorske bisere je odnesla voda, je bilo treba narediti obvoz. Naravne mesreče so se dogajale tudi pred tem . Leta 1964 je vetrolom uničil 84 ha gozda in so ga nato obnavljali do 1972. Pri Mašinžagi (Lovrenško pohorje) je bil že čas počitek in štrudel in nato nadaljevanje mimo smučišča proti Osankarici . V koči na Pesku je komaj je bilo zaradi brezplačne polnilnice e-koles vse polno na terasi. sledil je spust do pogorele koče na Osankarici (kontrolna točka) . V muzejskem delu doma je razstava Partizansko Pohorje. Od muzeja je 20 minut hoje do kraja poslednjega taborišča in zadnje bitke Pohorskega bataljona: Pri treh žebljih . 8. aprila 2021 je Dom na Osankarici prizadel požar, zato je muzej do nadaljnega zaprt.

V bližini doma se nahaja Črno jezero. Čeprav je voda prozorna, ima barvo črnila. Šotna barja z jezerci so lepe naravne znamenitosti Pohorja. Od doma vodijo najprej lesene stopnice in nato lepa gozdna pot. Nato sem odkolesaril mimo slapa Šumnik na Areh do Ruške koče. Ker je koča tudi lepa razgledna in izletniška točka je dobra kulinarična izbira in še posebno srnin golaž .

[sgpx gpx=”http://biofitblog.s3-accelerate.amazonaws.com/gpx/stkp/30_%20Ribni%C5%A1ka%20ko%C4%8Da-Ru%C5%A1ka%20ko%C4%8Da.gpx” showspeed=”false” showele=”false” summary=”false” summarytotlen=”false” summarymaxele=”false” summaryminele=”false” summaryeleup=”false” summaryeledown=”false” mtype=”OSM2″]

Ruška koča – Maribor- Zamušani

To je bil en najlepših spustov z 1000 vm. Od Ruške koče sem odkolesaril mimo stolpa mimo Mariborske koče, kjer je tudi kontrolna točka. Do spodnje postaje gondole je lepa makadamska cesta z veliko ovinki. Paziti je bilo treba na kolesarje, ki vozijo v nasprotni smeri. Dolgo sem se nato zadržal na Lentu pri stari trti (kontrolna točka). Čez čas sem nadaljeval čez mestne trge in na Vodole in Stolni vrh. Etapa pelje skozi gorice v Vinske gorice, Sv. trojico (spomenik generalu Maistru), mimo Dupleka v Sakušak (Puhov muzej ). Ker je bil že večer sem po najkrjši poti odkolesaril v Polenšak(kontrolna točka in na železniško postajo Zamušani.

[sgpx gpx=”http://biofitblog.s3-accelerate.amazonaws.com/gpx/stkp/28-29_Ru%C5%A1ka-Maribor-Gori%C5%A1nica.gpx” showspeed=”false” showele=”false” summary=”false” summarytotlen=”false” summarymaxele=”false” summaryminele=”false” summaryeleup=”false” summaryeledown=”false” mtype=”OSM2″]

Vogel

Je 1923 m visok vrh nad smučarskim centrom Vogel v Spodnjih Bohinjskih gorah.. Vrhovi v okolici so : Orlove glave, Šija, Rodica, Debeli vrh, ki so tudi turno smučarsko zanimivi. Šija se nahaja nad zadnjo postajo Plato . Z vrha je lep pogled na sosednje vrhovev isti gorski verigi : Rodico, Šija in Vogel. Pod vrhovi pa so planina Zadnji Vogel, planina Suha, Konta, itd.

Orlova glava

Šija je  1880 m visok razgledni vrh. Pozimi pa je v zelo dobrih razmerah tudi turno smučarski cilj.

Šija

Visoki Orlov rob

Je 1800 m visok vrh, ki se nahaja v neposredni bližini zgornje postaje sedežnice Šija. Z vrha, je v lepem vremenu lep razgled na Rodico, Šijo, Vogel, greben Špičja, Triglav in del Karavank

V zelo dobrih razmerah sem odsmučal čez rob proti Voglarskemu Skakavcu in pod njim na pisto. Nadaljeval sem mimo planine Zadnji Vogel v Žagarjev graben. Mraz in veter tudi čez opoldne nista popustila. Tako da je sneg ostal pomrznjen, rahla skorja pa ni ovirala smuke. Na strmih delih je bilo nekaj kratkih pomrznjenih plazov. Pred tem sem se še enkrat povzpel na Zavtar za en posnetek brez megle.

Zavtar

Zavtar je 1750 m visok vrh nad Kratkimi plazi. Z gondolo in sedežnico sem se zapeljal do Orlovih glav , odsmučal v Konto in se povzpel na Kratke plaze in od tu na prvi cilj, Zavtar. Odsmučal sem do planine Suha in oddrsal nazaj mimo Kratkega plaza do zgornje postaje Plato,. Sledil je lep spust po speglani progi mimo planine Zadnji vogel in po Žagarjevem grabnu do spodnje postaje. Žagar je bil uradno zaprt, proga pa je steptana, vendar je ne urejajo ( snežne kepe na progi). Spust in vse skupaj je bilo več kot je bila vredna karta.

Kačji rob

Je eden od grebenov Viševnika v smeri vzhod. Kačji rob poleti omogoča prehod skozi ruševje v visokogorski svet. Pozimi z visoko snežno odejo pa eden krajših turnosmučarskih ciljev na Pokljuki. V dobrih snežnih razmerah se turno smučarska gaz usmeri desno pred zadnjo strmino grape pod Zlatimi vodami v vedno redkejši macesnov gozd.

hdr

Tokrat se ni , tako da sem gazil nekaj deset metrov do uhojene gazi . V dobrih razmerah nas gaz pripelje na rob, ki nam ponuja lepe razglede na Mali in Veliki Selišnik, Debeli vrh, Mali Draški vrh, Mrežce in pokljuško planoto. Tokrat me je pripeljala pod rob, kjer so predhodniki obrnili. Sam sem nadaljeval nekaj deset metro višje do zadnje smreke, ki je še nudila nekaj zavetja. Z vrhnjega roba je veter odnesel sneg zato sem odsmučal malo nižje do roba s pogledom na omenjene vrhove. Vse nižje pa so bile razmere vse boljše in boljše.

Prenesite aplikacijo za vadbo za Android.

Viševnik, 2050m

Viševnik je gora v Julijskih Alpah in je del gorskega grebena med dolino Krme in Pokljuško planoto. Je priljubljen turno smučarski cilj, saj je hitro dostopen z Rudnega polja, 1347 m. Smuka je zahtevna zaradi nevarnosti plazov, posebno po sneženju.  Z vrha se odpre lep razgled na Pokljuko in nekatere najvišje vrhove Julijskih Alp: Mali in Draški vrh , Rjavina, Triglav,

Wikipedija

Zadnje sneženje in veter sta prekrila nekaj starih sledi. Vendar na Viševniku novih smeri ni na pretek. Je pa bilo danes zatišje, tako da je na vrhu bilo možno sončenje. Zgornja ponavadi splazena strmina je še nedotaknjena in bo še nekaj časa. Po še nedotaknjenem pršiču sem smučal tik ob njej proti Konjščici in nato proti sedlu, kjer sem zavil na Plesišče. Okoli Plesišča sem malo poštamfal in skozi redke macesne in nato bolj goste smreke odsmučal proti spodnjemu smučišču. Od vrha do gozda se je prašilo na vse strani.

Prenesite aplikacijo za vadbo za Android.

Exit mobile version