Kaj so planetarni resonančni dogodki in zakaj so pomembni?
Predstavljajte si ozračje Zemlje kot ogromen orkester, kjer zrak in valovi nenehno potujejo naokoli. Med temi valovi so nekateri posebni, imenovani Rossbyjevi valovi. Ti valovi so kot počasne reke zraka, ki se vijejo okoli planeta od zahoda proti vzhodu in igrajo ključno vlogo pri določanju našega vremena.
Včasih se ti Rossbyjevi valovi “zapletejo” in ustvarijo nekakšne zastoje ali, kot je omenjeno v besedilu, planetarne resonančne dogodke. Predstavljajte si to kot strune na glasbilu, ki začnejo vibrirati v posebnem ritmu in ustvarjajo močnejše in dolgotrajnejše “vrhunce in padce” v vremenskih vzorcih. Ko se to zgodi, se določen vremenski vzorec (na primer vročinski val ali močno deževje) obdrži nad določenim območjem dlje časa, kot bi se sicer.
Kaj so ugotovili dr. Michael Mann in sodelavci?
Raziskava dr. Michaela Manna in njegovih sodelavcev kaže, da se zaradi globalnega segrevanja ti planetarni resonančni dogodki pojavljajo trikrat pogosteje kot v preteklosti. To je izjemno pomembno odkritje, saj so meteorologi (strokovnjaki za vreme) že dolgo sumili, da se ti dogodki pojavljajo pogosteje in so močnejši, zdaj pa imamo za to tudi znanstvene dokaze. Natančneje, on in njegovi kolegi so ugotovili, da se lahko Rossbyjevi valovi ojačajo in “obtičijo” na mestu zaradi pojava, imenovanega kvazirerosonančno ojačanje (QRA), kar vodi do vztrajnih, ekstremnih vremenskih vzorcev, kot so vročinski valovi in suše. Njegovo delo kaže, da podnebne spremembe povečujejo pogostost teh ojačanih dogodkov Rossbyjevih valov, kar bolj kot so napovedovali meteorološki modeli.
vir: https://michaelmann.net/atmospheric-warming-and-planetary-wave-amplification/
Zakaj je to slaba novica?
Povečanje števila in intenzivnosti teh resonančnih dogodkov pomeni, da bomo doživljali več ekstremnih vremenskih dogodkov. Ker se vremenski vzorci “zataknejo” za daljše obdobje, to lahko privede do:
* Dolgotrajnih vročinskih valov: Kot je omenjeno v primeru za ZDA, se lahko vročina zadrži nad neko regijo in povzroči ekstremno visoke temperature.
* Močnejših in daljših suš: Če se območje visokega tlaka (ki prinaša suho vreme) ustali nad nekim območjem, lahko to povzroči dolgotrajno sušo.
* Intenzivnih nalivov in poplav: Nasprotno, če se območje nizkega tlaka (ki prinaša dež) zadrži, lahko to privede do močnega in dolgotrajnega dežja ter poplav.
Skratka, globalno segrevanje ne povzroča le višjih povprečnih temperatur, ampak tudi spreminja dinamiko ozračja, zaradi česar so ekstremni vremenski dogodki pogostejši in intenzivnejši.
Upam, da je ta razlaga razumljiva! Če imate še kakšno vprašanje, kar vprašajte.