Kaj nam je prinesel COP 30?
Kot kolesarji, turni smučarji in popotniki smo prvi na fronti podnebnih sprememb. Naše “igrišče” se spreminja: smučarske sezone so krajše, kolesarske ture v avgustovski vročini postajajo nevarno vroče, ledeniki pa izginjajo pred našimi očmi. Če ste brali knjigo Hot House Earth (Vroča hiša Zemlja), veste, da nismo več v fazi opozoril – smo v fazi preživetja.
Ravno zato so bile vse oči uprte v Belém v Braziliji (november 2025), kjer se je končal COP 30. Poglejmo, kaj se je dogajalo na “srečanju, ki rešuje planet” in kaj so se dogovorili tisti, ki držijo krmilo našega planeta.
Kaj sploh je COP in zakaj je zraven UN?
Če poenostavimo: COP (Conference of the Parties) je letni krizni sestanek upravnega odbora planeta Zemlja. Je letno srečanje skoraj vseh držav sveta. Poteka pod okriljem Združenih narodov (UN), ker podnebna kriza ne pozna meja – topljenje ledu na Arktiki in neposredno vpliva na višino morja v našem Jadranu in na intenzivnost neviht v naših Alpah.
Biodiverziteta v središču: “Amazonija so naša pljuča”
COP 30 bo ostal zapisan kot “naravni COP”. Prvič v zgodovini se nismo pogovarjali le o sončnih elektrarnah, ampak o biotski raznovrstnosti (biodiverziteti) kot naši najmočnejši obrambi.
Zakaj je bil ta COP kritično pomemben?
- Narava v prvem planu: Prvič se nismo pogovarjali le o številkah in izpustih iz tovarn, ampak o gozdovih. Sprejet je bil ambiciozen dogovor o popolni ustavitvi krčenja pragozdov do leta 2030. Za nas, ki ljubimo naravo, je to žarek upanja – brez teh ekosistemov nobena tehnologija ne bo rešila naših zim.
- Sveže obljube (NDC): Države so morale predložiti nove načrte za naslednjih 10 let. To so tiste obljube, ki bodo odločale, ali bomo čez 20 let še lahko furali turne smuke ali pa bodo smuči le še eksponat v muzeju.
- Denar za preživetje: Sprejet je bil “Politični paket Belém”, ki povečuje pomoč državam, ki jih podnebna kriza najbolj tepe.
Glavni dosežki:
- Sklad za tropske gozdove (TFFF): Ustanovljen je bil mehanizem, ki državam plačuje za ohranjanje obstoječih gozdov. To je ključno: drevo, ki stoji že 100 let, je vredno več kot tisoč na novo posajenih sadik.
- Cilj 30 do 30: Potrjena je zaveza, da bomo do leta 2030 zaščitili 30 % kopnega in morja.
- Obnova narave: Dogovor o obnovi milijonov hektarjev uničenih pašnikov v Braziliji in drugod po svetu, da bi preprečili nadaljnje krčenje pragozdov za kmetijstvo. Brazilija je obljubila popolno ustavitev krčenja pragozdov do leta 2030.
Velesile in slovenski prispevek
Medtem ko so ZDA zaradi političnih sprememb ponovno stopile korak nazaj (napoved izstopa iz sporazuma), sta Kitajska in EU prevzeli vodilno vlogo pri financiranju zelene tranzicije.
- Brazilija (gostiteljica): Napovedala je popolno ustavitev krčenja Amazonije do leta 2030 in predstavila “Načrt Belém” za trajnostni razvoj pragozda.
- Kitajska: Kot vodilna v proizvodnji zelene tehnologije je presenetljivo močno podprla cilje glede biodiverzitete, saj želi ohraniti svojo vlogo voditeljice pri varovanju okolja (kot nadaljevanje predsedovanja COP 15 o biodiverziteti).
- ZDA: Zaradi političnih sprememb (ponovni napovedani izstop iz sporazuma) so ostale na robu. To je sprožilo val kritik, saj so ZDA ena največjih onesnaževalk, njihova odsotnost pa pomeni velik finančni primanjkljaj v skladih za naravo.
- Evropska unija: Ostaja “glas razuma” in pritiska na stroge standarde, vključno s prepovedjo uvoza izdelkov, ki povzročajo krčenje gozdov.
- Kaj pa Slovenija? Naša delegacija je v Braziliji močno zagovarjala odpornost gorskih ekosistemov. Za nas to pomeni boj za ohranitev slovenskih gozdov pred lubadarjem, požari in vetrolomi. Slovenija se je zavezala k strožjemu nadzoru nad upravljanjem z vodami in gozdovi, kar je neposredno povezano s tem, ali bomo čez 10 let še imeli kje “furati”.
Kritični pogled: Ali je to le “zeleno zavajanje”?
Aktivisti (Greenpeace, domorodne skupnosti) niso povsem tiho. Kritike so jasne:
- Ogljični kuponi: Velika podjetja še vedno kupujejo “pravico do onesnaževanja” s financiranjem gozdov v Braziliji, namesto da bi dejansko zmanjšala svoje izpuste.
- Fosilna goriva: Kljub vsem besedam o naravi se svet še vedno ni nepreklicno odpovedal nafti in plinu. Brez tega je “Vroča hiša Zemlja” neizogibna.
- Pravice domorodnih ljudstev: Kritika, da so bili dogovori sprejeti “v dvoranah”, medtem ko so domorodna ljudstva, ki dejansko varujejo Amazonijo, dobila premalo neposrednega dostopa do sredstev.
- Kritična opomba? Politika je še vedno počasna in polna lukenj. Ponovni izstop ZDA iz Pariškega sporazuma je na konferenci povzročil precejšen pretres in negotovost. Medtem ko se voditelji pogovarjajo v klimatiziranih dvoranah, narava ne čaka. “Vroča hiša” postaja realnost in zaveze, sprejete v Braziliji, bodo morale biti uresničene takoj – ne “nekoč v prihodnosti”.
Kaj lahko storimo mi? (CTA – klic k akciji)
Narava nam daje prostor za svobodo – kolesarske poti, zasnežena pobočja in kristalne reke. Čas je, da ji vrnemo uslugo.
Tukaj je tvoj izziv za naslednjo turo:
- Bodi glasen: Deli informacije o pomembnosti ohranjanja biodiverzitete. Podnebna politika ni samo za politike, je za vsakega kolesarja in smučarja.
- Potuj odgovorno: Razmisli o svojih potovanjih. Lahko naslednjo kolesarsko turo začneš z vlakom namesto z avtom?
- Podpri lokalno: Zaščita narave se začne na domačem pragu. Podpri lokalne pobude za zaščito naših gozdov in voda.
Reference in viri za nadaljnje branje
Članek je nastal na podlagi mojega lastnega zanimanja in UI analize uradnih poročil in novinarskih prispevkov s konference COP 30. Za tiste, ki se želite poglobiti v temo, priporočam naslednje vire:
- Uradna spletna stran UNFCCC (Okvirna konvencija ZN o spremembi podnebja): Tu najdete vse uradne dokumente, sprejete dogovore in izjave s konference COP 30.
- Povezava: unfccc.int (Iščite razdelek za COP 30)
- Poročila Medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC): Temeljna znanstvena poročila, ki pojasnjujejo stanje našega podnebja in nujnost ukrepanja.
- Povezava: ipcc.ch
- Knjiga “Hot House Earth” (Vroča hiša Zemlja): Avtorja Bill McGuire in drugi znanstveniki v tej knjigi poljudno, a strokovno razlagajo scenarij “tople grede” in zakaj so hitri ukrepi ključni.
- Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo Republike Slovenije: Informacije o uradnih stališčih in zavezah Slovenije na podnebnih konferencah.
- Novinarski prispevki o COP 30: Spremljanje poročanja večjih medijskih hiš (npr. The Guardian, BBC, RTV Slovenija), ki so imele svoje dopisnike v Belému, za analize in kritične poglede na dogajanje.
- Coursera:Learning for Sustainable Futures: Live at COP30
- Nasa: Climat chenge
Biofit.blog: planet Zemlja