Že več kot tisoč let popotniki z vseh koncev Evrope potujejo v Španijo s končnim ciljem: Santiago de Compostela, kjer je zaključek zanemite poti Camino de Santiago ali Jakobove poti, ki se razteza po celi Evropi. Tako je severna Španija prepletena z Jakobovo potjo od vzhoda do zahoda. Nekateri iz verskih, drugi iz kulturnozgodovinskih in tretji iz rekreativnih razlogov prepotujejo večji del severne Španije in se tam srečajo z bogato dediščino, ki so jo na tem delu Pirenejskega polotoka ustvarjala številna ljudstva.
Skrivnostna Baskija z mondenim letoviščem San Sebastián in prestolnico Bilbao ponuja prav posebno doživetje. Stare prestolnice srednjeveških kraljestev Valladolid, Burgos in León krasijo velikanske katedrale in številne cerkve kot simbol tesne povezanosti med cerkveno in posvetno oblastjo. Bogata notranjost katedral nas popelje v čas rekonkviste in junaških zmag bojevitega Cida. Kot srednjeveški popotniki sva tudi midva vrhunec poti doživeli v mestu Santiago de Compostela, ki je s svojimi sijajnimi spomeniki živa priča španske arhitekture.
Popotovanje po severni Španiji
Za pot sva s sporogo si vzela 15 dni skupaj s prevozom. Zaradi korone kabinskega osebja pri Volotea je bil let iz Benetk v Bilbao prestavljen za en dan. Tako sva imela 9 dni za skupne oglede in za moje kolesarjenje po Camino Frances je ostalo3 dni.
V baskovsko prestolnico sva priletela popoldne in na letališču prevzela avto. Baskija je bila večji del v oblakih in dežju. Vendar sva si ogledala vse glavne zanimivosti razen značilnega baskovskega petja.
Baskija je znana po svojih plažah, bleščeči moderni arhitekturi ter po borbenih in marljivih domačinih. Ob obali se raztezajo znamenite plaže (San Sebastian), vendar se zaradi atlantika kopalna sezona začne kasneje. Zato sva si začrtala krožno poto iz Bilbao-a do obale in nazaj. Pri tem sva si ogledala: Portugalete ob Biskajskem zalivu z zamenitim mostom Puente de Vizcaya (Bizkaiko Zubia en euskera), Gatzelugatxe in Guernico.
Puente de Vizcaya (Bizkaiko Zubia )
Reka Nervion, ki teče skozi Bilbao, se izliva v morej 14 km nižje, pri mestecu Portugalete, ki je znano po svojem visečem transportnem mostu iz leta 1893. Most je dolg 164 m in visok 45 m, da lahko pod njim plujejo ladje. Njegova viseča gondola lahko prenese 6 avtomobilov in več 10 potnikov preko reke v minuti in pol. Obiskovalci se lahko povzpnejo tudi na vrh mostu in peš prečkajo reko preko platforme s katere je lep razgled.
Je slikovit skalnat otoček s cerkvico na vrhu. Morje na tem koncu baskijske obale spodjeda skale, tako da tvori kamnite oboke, zato je obala tu zelo nedostopna. Do otoka pridemo preko zgrajenega mostička, nato pa se pot vije po 241 kamnitih stopnicah ograjenih s kamnito ograjo do vrha, kjer stoji cerkvica posvečena Janezu Krstniku. Ob njej je zvonček, ki prinaša srečo vsem, ki pozvonijo.
HBO je na otočku posnel prizore za sedmo sezono svoje fantastične serije Game of Thrones.
Danes je Guernica živahno mestece z lepimi trgi in parki. Znano je po Picasovi sliki, ki prikazuje njeno uničenje z bombnim napadom leta 1937 med državljansko vojno. Mesto je bilo popolnoma uničeno, ostal je le hrast, pod katerim so se tradicionalno zbirali meščani in odločali o pomembnih zadevah.
Gernikako Arbola (v baskovščini, “Gernikino drevo” ) je hrast, ki simbolizira tradicionalne svoboščine za Biskajsko ljudstvo in posledično za Baskovsko ljudstvo kot celoto.
Guggenheimov muzej
Je muzej moderne in sodobne umetnosti, ki ga je zasnoval kanadsko-ameriški arhitekt Frank Gehry in se nahaja v Bilbau v Baskiji v Španiji. Benjamin Guggenheim (26. oktober 1865 – 15. april 1912) je bil ameriški poslovnež. Umrl je na krovu Titanika, ko je ladja potonila v severnem Atlantskem oceanu.
Altamira
Cueva de Altamira (jama Altamira) ja votlina v bližini Santillana del Mar v Kantabriji. V jami njej so odkrili ene izmed najstarejših prazgodovinskih jamskih poslikav živali, med njimi bizona, divjega merjasca in konja, ter tudi človeške odtise in obrise rok. Sedanji muzej je kopija jame , ki je zaprta za obiske.
V bližini muzeja se nahaja Santillana del Mar, zgodovinsko mesto v Kantabriji v Španiji. Njegove številne zgodovinske stavbe vsako leto privabijo na tisoče turistov. Zato je v mestu polno rstavracij, seveda zaprtih med siesto, ki traja do pozno popoldne. Našla sva edino odprto na obrobju mesta, kjer je bil lastnik Kubanec, ki je emigriral v vzhodno Evropo in nato v Španijo.
Nacionalni park Los Picos de Europa
Naslednji cilj so bile gore Vrhovi Evrope – Picos de Europa. Tako so jih poimenovali mornarji, ker so ob povratku zagledali najprej te vrhove. Nastanila sva se v Cangas de Onis, ki je bil do leta 774 glavno mesto kraljestva Asturije ( avtonomna provinca na severozahodu Španije ). Nekdaj zelo revno mesto je sedaj znano po svoji bogati dediščini, naravnemu okolju, gastronomiji. Še posebno poznane so sladke ali pikantne klobase (chorizos) iz prašiča, jelena, goveda, žrebca, koze in divjega prašiča .
Cangas de Onis je glavno izhodišče za obisk župnije Covadonga, ki se nahaja ob vznožju nacionalnega parka Picos de Europa v dolini, ki jo oblikujeta reki Sella in njen pritok Gueña.
Covadonga
Sredi hribov, gosto poraščenih z gozdovi, se nenadoma prikaže mogočna bazilika, zgrajena v 19. stol. na kraju, kjer je l. 718 bojevnik Pelayo, vodja visigotskih plemičev zmagal v bitki proti Mavrom in tako ustavil njihov prodor v Asturijo. V neposredni bližini je v živo skalo vklesana kapela, v kateri je slavni bojevnik pokopan. Do kapele vodi pot skozi kamniti predor. Pogled na kapelo z zunanje strani je zelo slikovit, saj leži nad vodnim izvirom.
Bitka pri Covadongi okoli leta 722 je bila prva zmaga kristijanov na Iberskem polotoku nad Arabci, ki so vdrli iz severne Afrike. Nato je sledilo še 8 stoletij, predno so musliane pregnali Iberskega polotoka. Covadonga je znan romarski kraj posvečen Devici Covadonga (La Virgen de Covadonga– Virxe de Cuadonga en asturiano)
Od Cavadonge pelje gorska cesta proti gorskima jezeroma Ercina in Enol . Cesta je zaprta za oseba vozila, ki jih pustimo na parkirišču. Naprej vozi avtobus (9Eur/os.) po strmi vijugasti cesti. Pripelje nas na planoto s pašniki in s čudovitim pogledom na zasnežene vrhove in na ledeniški jezeri Ercina in Enol. Ob prihodu nas preseneti urejenost in organiziranost nacionalnega parka. Na avtobusnem parkirišču nas pričaka uslužbebenka parka, ki nam ob zemljevidu samo v španščini razloži in pokaže gorske poti.
Zanimivosti vredne obiska v Cangas de Onis so poleg ostalega še: rimski most , znameniti ločni most za pešce, dolmen in cerkev Svetega križa.
Leon in nenavadne skulpture
Iz severnega dela Španije sva se nato zapeljala proti notranjosti in sicer v Leon, glavno mesto province Kastilija in Leon. Imela sva rezervirano prenočišče v hotel Camino, ki se deklarira kot hotel z uradno Compostela akreditacijo in nudijo romarjem posebne ugodnosti (savna, popusti, prepoved kajenja v hotelskih prostorih oz. 100 Eur kazni za kajanje v hotelskih prostorih, priporočila za camino, posebna ležišča za boljše spanje, itd. ).
Vredno obiska v Leonu je: katedrala Santa María de Regla de León, bazilika San Isodoro, parador San Marcos , casa Botines in palacio de Los Guzmanes.
Katedrala v gotskem stilu je pod zaščito Unesca in je bila zgrajena v obdobju 50 let v 2. delu 13 stol. in v 15. stoletju dokončana. Nekatere novejše skulpture so tudi nenavadne.
Naslednje mesto je bilo Astorga, mesto z najbolj bogato zgodovino, kjer se križata rimska srebrna pot in Camino de Santiago. V srednjem veku je bila Astorga ena najpomembnejših mest romarske poti in je tudi sedaj priljubljeno izhodišče za Camino.
Astorga in Gaudi
Vredno ogleda v Astorgi je : Cathedrala Santa María, mestna hiša, škofovska palača (sedaj palacio Gaudi), rimski zid, svetišče device Fátime.
Ponferrada in železni most
Ime izvira iz iz Latinščine: Pons Ferrata, Železni Most. Je mesto v severozahodni Španiji. To je glavna postaja na francoski romarski poti v Santiago de Compostela. Mesto je najbolj pozano po gradu Templarjev ( Los Templarios). Ima jarek in dvižni most, V njem pa je knjižnica Vitezov templjarjev. Muzej El Bierzo sledi lokalni zgodovini z eksponati, vključno s paleolitskimi in srednjeveškimi artefakti. Basílica Nuestra Señora de la Encina je renesančna cerkev z zvonikom iz 17. stoletja.
Castillo de los Templarios (vse v zvezi z vitezi templjarji, prost vstop v sredo, popusti za romarje s poverilnico).
V mestu je veliko muzejev: museo de la Radio, museo del Ferrocarril, museo de El Bierzo, museo de la Energía, ki so ob nedeljah popoldne zaprti , kot tudi grad. Tako sva se sprehodila okoli gradu do bližnje restavracije. Pred obiskom je potrebno preveriti odpiralne čase, posebno za vikend in za popoldne, ko je siesta.
Naslednje jutro sva šla vsak svojo pot: jaz sem odkolesaril proti O’Cebreiru, žena pa z avtomobilom proti Lugu.
Lugo
Mesto je znano po najbolje ohranjenem rimskem obzidju v Španiji. Pred 2000 leti so Rimljani zgradili naselje obdano z veličastnim obzidjem, ki se je ohranilo do danes in obdaja staro mesto jedro. Mogočno obzidje je dolgo 2 km, visoko 12 m, široko 4 do 7 m in ima 71 stolpov. Turisti se lahko sprehodijo po celotnem obzidju okoli mestnega jedra.
V O’Cebreiro, znameniti vasici, ki je ena od glavnih postaj na Camino Frances sva se ponovno srečala in se okrepčala s tradicionalno jedjo in z obveznim “vino Tinto” na račun hiše.
Santiago de Compostela, končni cilj romarjev
Santiago de Compostela je prestolnica regije Galicia severozahodne Španije. Znana je kot vrhunec romarske poti Camino de Santiago in domnevno pokopališče svetopisemskega apostola vetega Jakoba. Njegovi posmrtni ostanki ležijo v kaderali Santiago de Compostela. Posvečena je bile leta 1211. Njena dovršeno izklesana kamnita fasada se odpira na trg Praza do Obradoiro in palačo Raxoi Palace znotraj srednjeveškega obzidja starega mesta. To znamenito romarsko mesto v severozahodu Španije je postalo simbol v boju španskih kristjanov proti islamu.
Santiago de Compostela je končna točka velike mreže starodavnih romarskih poti, ki se raztezajo po Evropi in končajo ob grobnici svetega Jakoba v Santiago de Compostela. Konec 10. stoletja so mesto uničili muslimani in v naslednjem stoletju je bilo popolnoma obnovljeno.
Glavni vstop na trg pred katedralo je skozi predor, ki se imenuje Arco de Palacio (Palačni lok). Tu pogosto nastopa godba ali glasbenik, ki igra keltsko glasbo. Glasba ustvari pravo vzdušje za zadnje korake do velikega trga pred katedralo Santiago de Compostela!
Najbolj priljubljena pot romarjev, ki se konča v Santiago de Campostela je Camino Francés. Razteza se od 780 km oddaljenega St. Jean-Pied-du-Port v bližini Biarritza v Franciji do Santiaga. V rimskih časih je perigrino (romar, pilgrim) pomenil nekoga, ki hodi čez tujo zemljo, v srednjem veku pa nekoga, ki gre v ali iz Santiaga.
Zgodovina poti Camino de Santiago Frances.
Camino Frances je nastal v obdobju, ki ga poznamo kot zgodnji srednji vek. Natančneje, med 9. in 10. stoletjem. Začelo se je z odkritjem grobnice Kristusovega apostola Jakoba, ki naj bi ga njegovi učenci po njegovi smrti prepeljali z ladjo po morju iz Jeruzalema galicijske obale in naprej z vozom do mesta, kjer naj bi našli njegove posmrtne ostanke.
Muzej romarjev (museo de peregrinacions ) predstavlja romanje v Santiago skozi zgodovino in primerjavo z današnjim časom. V začetnem obdobju mnogi romarji niso prišli na cilj, saj so nekateri omagali ali zboleli.
Pred Camino pisarno (officina del camino) je popoldne vrsta čakajočih za certifikat.
Galicijski center za sodobno umetnost (CGAC) je edinstven muzej s terasami, ki ponujajo nekaj najboljših pogledov na zgodovinske četrti Santiago de Compostela,
Stanovala sva v blokovskem naselju v soseski Cansellos. Od tu je lep sprehod (mimi parko z igrišči ) do zgodovinskega središča Santiaga.
Kaj je še vredno obiskati v Santiagu
- muzej galicijskih ljudi, ki se nahaja v starem samostanu Santo Domingo de Bonaval, je bil ustanovljen leta 1977,
- Casa do Cabildo House z lepo baročno fasado se nahaja se v bližini muzeja , glavni namen je polepšati trg Las Platerias v Santiagu,
- Pazo de San Lorenzo de Trasouto, kjer je srednjeveški samostan v Santiagu spremenjen v stanovanjsko palačo,
- katedrala Santiago de Compostela ,
- Raxoi Palace, ki se nahaja pred katedralo na Plaza del Obradoiro iz leta leta 1766,
- Hostal de los Reyes Católicos iz leta 1499 za nastanitev romarjev.
Na koncu sveta
Za konec sva imela v načrtu ogled obale “Costa del morte” in zanimivih mest na obali : Carnota z najdaljšo kaščo in dolgimi peščenimi plažami, Finisterre (Fisterra – galicijsko , najbolj zahodni del Španije ) in A Coruna z najstarejši. delujočim svetilnikom.
Kašča je bila zgrajena med leti 1760 in 1763 v 2 fazah kot tekmovanje z župnijo Lira. Obe sta največji v vsej Galiciji in imata značilnosti gradnje v Fisterri.
Če nadaljujemo od kašče proti morju, pridemo do plaže PLAYA CARNOTA. S svojimi več kot 7 kilometri dolžine je ta peščena plaža najdaljša v Galiciji. Ob oseki je na nekaterih delih široka več kot 500 metrov.
Na poti v Fisterro sva si ogledala še slapove Ezara (cascade ezara . Najboljši čas za ogled je seveda pozimi, ko je količina padavin največja.
Fisterra (najbolj zahodni del Španije ) je tudi končni cilj kamina Camiño de Santiago – Fisterra, ki starta v Muxia. Je pa Fisterra končni cilj za romarje, ki po tradiciji zažgejo svoja oblačila ob morju, preden se začnejo vračati domov.
Razdalja med Santiagom in Fisterro je 91 kilometrov. Če prištejemo še razdaljo do Muxíe, je to skupaj 117-118 kilometrov, kar zadostuje za certifikat za kamino (peš).
Fisterra ali “konec sveta”, ker “Finisterre” izhaja iz latinskega “finis terre”, kar pomeni “konec sveta”. To ime so si izbrali Rimljani, ko so prišli sem. To območje galicijske obale se imenuje tudi “Costa da Morte” (Obala smrti). Številne ladje so se na tem območju potopile, potem ko so trčile ob ostre skale.
A Coruna (La Coruna) je najstarejše mesto v Galiciji in je glavno mesto te avtonomne province. Do 1982 leta je bilo tudi administrativno središče, nato pa zamenjano z Santiago de Compostela. Čeprav so temperature nad 30 st. C redke, so poleti že izmereili rekordno temperaturo 39,6 st. C. V rimskih časih je bilo mesto pomembno trgovsko in pomorsko središče. Iz tega časa izvira svetilnik imenovan Herkulov stolp (Torre de Hércules), ki je najstarejši še delujoči svetilnik na svetu. Ne smemo zamešati z Torres de Hércules, ki je moderna zgradba v obliki stolpov v Cadizu in Columnas de Hércules (Herkulovi stolpi), ki so povezaniz legendo o mitoloških bitjih v Gibraltarski ožini .
Po zatonu rimskega imperija je bila A Courina v zatonu do srednjega veka ob pogostih vpadih Vikingov s severa in grožnje vpadov iz Al-Andalusa na jugu. V srednjem veku mesto ponovno oživi zaradi trgovanja s soljo in začimbami .
Vstopnina za svetilnik je 3 Eur (1,5 eur za upokojence ) in časa za ogled je 30 min.
Stolp je 109 m visok, ima 234 stopnic in 4343 m3 vgrajenega kamenja. Sveti na 20 sek 24 milj daleč. Leta 1899 je bil restavrariran v neoklasičnem stilu. Višina rimskega svetilnika je bila 44,2m.
