Planina Konjščica se nahaja med Viševnikom in grebenom Slemena, katerega najvišji vrh je Ablanca. Najkrajši pristop s smučmi z Rudnega polja je čez Zlate vode in mimo Plesišča.
Na Rudnem polju so tekače na smučeh zamenjali turni smučarji. Če parkiraš avto tik opozorilni tabli pri odcepu se smuča od avta do avta. Tako sem nosil zaradi strmine in nekaj prehodov nekaj metrov smuči na ruzaku nazaj proti Plesišču. S Plesišča sem odsmučal proti Konjščici in nato v grapo, ki se je proti koncu zožila in ozelenela. Zgornje strmine so bile še snežno belo polikane. Povzpel sem se nazaj na Plesišče in odsmučal v smeri Rudnega polja. Višje je lepo pobeljeno in polikano, spodaj pa sneg že pobira inv gozdu pa je več iglic kot snega in tudi grapa je komaj še prevozna.
Cesta na Vršič je lepo prevozna in ob toplih dnevih se tudi kolesarji pripeljejo do prelaza. Ker smo šli na Veliko Mojstrovko iz Drevesnice smo se zapeljali čez prelaz. Ker nismo bili zgodji smo smo zato bili na vrhu sami. Pozna ura se je seveda poznala na snegu. Za gor je bil ravno ta prav. Za dol pa malo bolj moker pa se je vseeno dalo dobro smučati.
Teden se je začel z dežjem v ponedeljek, ki je v torek ponoči prešel v sneg. V Savici ga je zapadlo 10 cm, na Komni pri domu pa do 40cm.. Popoldne se nam nameravam glavnini, ki se je v ponedeljek na Komno odpravila še v dežju. V torek pa so se zbudili na zasneženi Komni. Smuči sem imel že na Komni, tako da sem hitro napredoval. Gazim po poti, ki me pripelje do 48 serpentine, s katere se odpre lep razgled na Bohinjsko jezero. Tu pot preide v dolino imenovano Pekel, kjer se se srečam z Alešem in Andrejem, ki prineseta smuči in pancarje in se skupaj vrnemo na Komno.
Naslednji dan odločimo se za Lanževico. Do Turški vratc je že narejena špura. Pod sedlom med Lanževico in Vrhom nad Gracijo previdno potegnemo smučino. Svež sneg se je sprijel s podlago in se nič ne plazi. Nad sedlom je malo spihane in ledene prečke. Na vrhu pa nas razveselijo razgledi daleč naokoli. Mrzel veter nas ne pusti pri miru. Je pa zato toliko bolj smučanje uživaško. Ustavimo se šele v najnižji konti na Lepi Komni. Ker je lepo se vzpnemo še proti Srednjemu vrhu in iz predvrha odsmučamo do Planine Na Kraju in se sprehodimo nazaj do Doma na Komni.
Naslednji dan se odpravimo po Graciji in v Dolnike. Polovica ekipe že prej zavije proti Govnjaču, polovica pa naredi malo večji krog pod Bogatinom in Mahavščkom. Sonce je že načelo sneg. Pršič je ostal le v osojnih legah. Drugje je pa napihan, skorjast ali že moker pršič. Da ni čisto varno se pokaže v žlebu nad Planino Govnjač, kjer sprožimo plazove. Po mokrem snegu se vzpnemo na greben pod Izpico in odsmučamo še nekaj lepih zavojev po pršiču do dolinice pod Domom na Komni. Popoldne z Mojco odsmučava do pekla in odkorakava do Savice.
Z Rudnega polja in čez Krucmanove konte do vznožja vodi gozdna cesta, ki je že dobro presmučana. Čeprav so to precej samotni kraji med Viševnikom in Mrežcami, pa je Debeli vrh verjetno eden najpopularnejših zimskih ciljev v slovenskem visokogorju nasploh. Tako kot pristop, je tudi celotna tura je razgibana in ponuja z vrha izjemne razglede na Viševnik, Draška vrhova in gore onstran doline Krme s Triglavom na sredi. Iz turnosmučarskega vidika je izlet nekoliko bolj ‘potujoč’, saj se v smeri Krucmanovih kont “potuje” po gozdni cesti , ki so v zimskem času večji del spremenijo v tekaške steze. Vendar pri spustu z Debelega vrha smučarskih užitkov ne manjka, posebno v zgornjem delu, kjer se še najde pršič, tako kot v spodnjem, kjer ne manjka hitrega vijuganja med smrekami. Smučal sem pod Selišnikoma in se tako izognil rodeu po smeri pristopa.
Je eden od stranskih grebenov Viševnika. Kačji rob je poleti viden prehod v visokogorski svet. Pozimi z visoko snežno odejo je eden krajših turnosmučarskih ciljev na Pokljuki. V dobrih snežnih razmerah se turno smučarska gaz usmeri desno pred zadnjo strmino grape pod Zlatimi vodami v vedno redkejši macesnov gozd. V dolgih zavojih nas pripelje na rob., ki nam pouja lepe razglede na Mali in Veliki selišnik, Debeli vrh, mali draški vrh, Mrežce in pokljuško planoto.
To je bila zadnja korona tura . Na robu je bilo skorja, ki se ni predirala, nižje pa se je vedno bolj prašilo. Odsmučal sem v vzhodni in nato jugovzhodni smeri. Čez poseko je bil dober trening na grbinah in čez gozd hitro vijuganje. Na smučišču pa je bil že zratrakiran en pas.
Plesišče je 1790 m visok vrh, ki se nahaja jugovzhodno od Viševnika. Z vrha je lep razgled na Pokljuko, Spodnje Bohinjske gore, Ablanco, Tosc, Veliki Draški vrh, Triglav, Viševnik ter ostale vrhove nad Pokljuko.
Z rudnega poja se usmerimo proti smučišču nato pa se vzpenjmo ob robu smučarske proge. nadaljujemo po smučišču druge bolj strme smučarske proge. Tudi druga vlečnica se kmalu konča, mi pa nadaljujemo po poti, ki preide v manjšo razmeroma strmo grapo. Proti vrhu grapice se pot razmeroma strmo vzpne, nato pa se nenadoma položi in nas mimo opuščene lovske opazovalnice pripelje na razpotje. Nadaljujemo naravnost v smeri Viševnika (desno Lipanca in Viševnik čez Kačji rob) po bolj strmi poti, ki nas po nekaj minutah nadaljnje hoje pripelje na manjše sedelce, s katerega se nam odpre lep razgled na Spodnje Bohinjske gore. Na sedelcu zapustimo markirano pot, ki vodi na Viševnik in vzpon nadaljujemo levo po stezi, ki nas najprej pripelje na predvrh Plesišča, sledimo vse do omenjenega vrha
Ples se po vsakem sneženju začne že zgodaj, vendar ostane še dovolj nedotaknjenih skokov in zavojev za previdne. Zgoraj na položni strmini redki macesni in spodaj smrekov gozd zmanjšajo snežne napetosti in tveganje za za plaz. Sem se pa izognil strmini proti Konjščici in smučal na drugi strani grebena. Nižje v gozdu pa je sveži sneg samo prekril stare vijuge.
Plesišče 2023
Na Zatrniku je bila že megla in skorjast sneg, medtem ko je na Rudnem polju sijalo sonce. Bila je lepa krožna tura čez smučišče na Plesišče in po pršiču v gozdu nazaj na spodnje smučišče v smeri Rudnega polja. Na Plesišču in višje je poplesaval veter, medtem ko je v zavetrju še grelo popoldansko sonce. Opozorila me je redarka na smučišču ( vojakinja ), da je vzpon v smeri Viševnika možen samo po levi strani vlečnice.
Ker so pobočja na Lipanci precej zložna so dostopna in razmeroma varna tudi v zimskih razmerah. Zato so Mrežce pozimi cilj mnogih pohodnikov in turnih smučarjev. Žal so pohodniki večinoma brez krplej in ponavadi zluknjajo smučino turnh smučarjev.
Mrežce nudijo v lepem vremenu lep razgled na okoliške vrhove (Mali in Veliki Draški vrh, Viševnik). Pozimi pa omogočajo posebno v svežem snegu lep turni smuk v smeri Rudnega polja ali še vzpon na Debeli vrh in V. Selišnik .
Letos je do parkirišča mogoče samo peš ali s smučmi z glavne ceste čez planino Zajavornik (najkrajša), Rudnega Polja ali Mrzlega studenca. Mimo parkirišča na pl. Zajavornik se usmerimo na peš pot proti Blejski koči. Pot višje preči gozdno cesto, nato se nam kmalu z leve strani priključi pot od spomenika NOB (Pri Rupah). Poleti široka pot, ki ves čas poteka v objemu smrekovih gozdov je pozimi ozka gaz in na mestih zvožena od smučarjev. Nadaljujemo mimo naslednjega razpotja, kjer nadaljujemo levo v smeri Lipance (desno Medvedova konta). Pot nas v nekaj minutah pripelje do pašne planine Lipanca. Tu pot zavije desno nakar sledi prečenje pobočja za katerim pridemo do pastirske in planinske koče na planini Lipanca. Od koče nadaljujemo levo v smeri Viševnika in Mrežc po poti s katere se že kmalu levo navzdol odcepi pot proti Rudnemu polju. Nadaljujemo naravnost po poti, ki nas s krajšimi vzponi pripelje mimo razpotja za Viševnik, kjer nadaljujemo desno v smeri Mrežc Pot se naprej strmo vzpenja skozi vse bolj redek gozd dokler strmina ne popusti in se nam začnejo odpirati razgledi na sosednje vrhove Julijcev. V nekaj minutah položnega vzpenjanja dospemo na razgleden vrh Mrežc
Na zahodu nič novega, razen da je z vsakim dnem več snega. Napoved je bila delno oblačno, na zahodu pa delno sončno. Po jutranji razjasnitvi so temperature padle in temu primerno tudi temperatura snega. Čista prašinina. Najbližji vrh je bi Hotunjc, kjer se na vrhu odpre lep pogled na jezero. Ujel sem še jutranjo modrino in sveže snežne kristale lesketajoče se v jutranjem soncu. Najlažji dostop je od gostilne Zatrnik po letni poti. Novi sneg je prekril stare brazde in razen pod nekdanjo vlečnico je bilo že vse zorano.
Po deževnem veselem decembru je januarja 2023 zasnežilo Slovenijo. Zapadlo od več kot meter snega na Notranjskem (Javornik) do pol metra na Gorenjske. Tako so bili nižji gorenjski hribi varnješi za turno smuko.
Z brezplačnim avtobusom, ki vozi za vikend vozi na Pokljuko in nazaj na Bled sem se zapeljal na Zatrnik in ponovil včerajšno turorazen spodnji del, kjer sem smučal proti “Jagru”.
Zgornja Radovna leži na območju Triglavskega narodnega parkaob potoku Radovna, v katerega se stekajo vode iz ledeniških dolin Krma in Kot. Dolina Radovne je ujeta med pobočja planot Pokljuka in Mežakla. Prekrivajo jo grbinasti travniki, spomladi in poleti cvetja polni . Domačije so raztresene po dolini, tako, da je že sam sprehod ali kolesarjenje po Radovni enkratno doživetje.
Zapeljite z glavne ceste na makadam in obiščite Gogalovo domačijo, kjer stoji več kot štiristoletna lipa. Če se peljete v smeri Krme, nadaljujte po makadamu in se ponovno priključite na asfaltno cesto. Pri razpotju Krma – Mojstrana nadaljujete naravnost in obiščite Pocarjevo domačijo, ki je spremenjena v etnografski muzej s freskami in avtentično notranjo opremo. Domačija je ena najstarejših domačij v Triglavskem narodnem parku, danes etnografski muzej. Na stropnem tramu je vrezana letnica 1775, v hišnem arhivu pa je najstarejša listina, ki izvira iz leta 1609. Na vhodnem pročelju sta freski Višarske Matere Božje in Križanega z Marijama. Notranja oprema je v celoti avtentična. Pri domačiji Psnak si oglejte dobro ohranjen Psnakov čebelnjak. Ob cesti Krnica – Zgornja Radovna je vredno ogleda Psnakova žaga in mlin.
Med Zgornjo in Srednjo Radovno je še eno jezero Kreda, ki je, tako kot tisto v Mojstrani, nastalo zaradi izkopavanja krede za potrebe mojstranške cementarne.
Naselje obdajajo severni odrastki planote Pokljuke, grebenov triglavskega pogorja in najvišji vrh planote Mežakle Jerebikovec (1593 m). Prek Kosmačevega prevala na severu je povezana z bližnjo Mojstrano, po dolini Radovne pa vodi cesta proti Blejskemu kotu.
Za ogled vseh omenjenih lepot in zanamenitosti je idealen izlet s kolesom med tednom ob lepem sončnem vremenu. Ker je naselje posejano tudi s počitniškimi hišicami je za vikend in med poletnimi počitnicami več cestnega prometa. Štartal sem ob 13h z Bleda in se skozi Gorje zapeljal v Krnico in ob Radovni do Zgornje Radovne. Pri gostilni Psnak je bilo treba iti na joto.
Total distance: 17.76 km Total climbing: 670 m Total descent: -383 m
Po kratkem razgovoru z gostilničarjem o koroni in lepotah Zgornje Radovne sem nadaljeval naprej čez Kosmačev preval v Mojstrano. Po kolesarski cesti sem bil hitro na Jesenicah in pri Hrušici zavil na Blejsko Dobravo. Nato sem se zapeljal mimo pokopališča še proti stari elektrarni v Vintgarju in na sredini (predolgega) spusta obrnil in se odpeljal proti Žirovnici. Prečkal sem jez in magistralno cesto in že sem bil v Žirovnici. Nato sem v Mostah zavil v Breg in se spustil v Piškovnico, kjer sem prečkal Savo in premagal strm klanec do Zasipa. Od tu pa sem se zapeljal naravnost do Zime na sladoled.
Total distance: 24.79 km Total climbing: 284 m Total descent: -602 m
Hotunjski vrh je 1107 metrov visok razgleden vrh, ki se nahaja nad Zatrnikom. Nanj vodita poti iz Zatrnika in iz Poljščice (Zatrata ) pri Zg. Gorjah. Z vrha, kjer je klop se odpre lep razgled proti Triglavu, goram nad Pokljuko, Bledu in Blejskemu jezeru.
Upravljanje soglasja za piškotke
Za zagotavljanje najboljših izkušenj uporabljamo tehnologije, kot so piškotki, za shranjevanje in/ali dostop do podatkov o napravi. Soglasje za te tehnologije nam bo omogočilo obdelavo podatkov, kot so vedenje pri brskanju ali edinstveni ID-ji, na tem spletnem mestu. Neprivolitev ali preklic privolitve lahko negativno vpliva na nekatere funkcije.
Funkcionalni
Vedno omogočeni
Tehnična hramba ali dostop sta nujno potrebna za zakonit namen omogočanja uporabe določene storitve, ki jo naročnik ali uporabnik izrecno zahteva, ali izključno za namen prenosa sporočila prek elektronskega komunikacijskega omrežja.
Nastavitve
Tehnično shranjevanje ali dostop je potreben za zakonit namen shranjevanja nastavitev, ki jih naročnik ali uporabnik ni zahteval.
Statistika
Tehnično shranjevanje ali dostop, ki se uporablja izključno v statistične namene.Tehnično shranjevanje ali dostop, ki se uporablja izključno za anonimne statistične namene. Brez sodnega poziva, prostovoljnega izpolnjevanja obveznosti s strani vašega ponudnika internetnih storitev ali dodatnih zapisov tretje osebe informacij, shranjenih ali pridobljenih samo za ta namen, običajno ni mogoče uporabiti za vašo identifikacijo.
Trženje
Tehnično shranjevanje ali dostop je potreben za ustvarjanje uporabniških profilov za pošiljanje oglaševanja ali za sledenje uporabniku na spletnem mestu ali na več spletnih mestih za podobne trženjske namene.
