Oznaka: 2-Julijske alpe

Z Rudnega polja in čez Krucmanove konte do vznožja vodi gozdna cesta, ki je že dobro presmučana. Čeprav so to precej samotni kraji med Viševnikom in Mrežcami, pa je Debeli vrh verjetno eden najpopularnejših zimskih ciljev v slovenskem visokogorju nasploh. Tako kot pristop, je tudi celotna tura je razgibana in ponuja z vrha izjemne razglede na Viševnik, Draška vrhova in gore onstran doline Krme s Triglavom na sredi. Iz turnosmučarskega vidika je izlet nekoliko bolj ‘potujoč’, saj se v smeri Krucmanovih kont “potuje” po gozdni cesti , ki so v zimskem času večji del spremenijo v tekaške steze. Vendar pri spustu z Debelega vrha smučarskih užitkov ne manjka, posebno v zgornjem delu, kjer se še najde pršič, tako kot v spodnjem, kjer ne manjka hitrega vijuganja med smrekami. Smučal sem pod Selišnikoma in se tako izognil rodeu po smeri pristopa.

Je eden od stranskih grebenov Viševnika.  Kačji rob je poleti viden prehod v visokogorski svet. Pozimi z visoko snežno odejo je eden krajših turnosmučarskih ciljev na Pokljuki. V dobrih snežnih razmerah se turno smučarska gaz usmeri desno pred zadnjo strmino grape pod Zlatimi vodami v vedno redkejši macesnov gozd. V dolgih zavojih nas pripelje na rob., ki nam pouja lepe razglede na Mali in Veliki selišnik, Debeli vrh, mali draški vrh, Mrežce in pokljuško planoto.

To je bila zadnja korona tura . Na robu je bilo skorja, ki se ni predirala, nižje pa se je vedno bolj prašilo. Odsmučal sem v vzhodni in nato jugovzhodni smeri. Čez poseko je bil dober trening na grbinah in čez gozd hitro vijuganje. Na smučišču pa je bil že zratrakiran en pas.

Plesišče je 1790 m visok vrh, ki se nahaja jugovzhodno od Viševnika. Z vrha je lep razgled na Pokljuko, Spodnje Bohinjske gore, Ablanco, Tosc, Veliki Draški vrh, Triglav, Viševnik ter ostale vrhove nad Pokljuko.

Z rudnega poja se usmerimo proti smučišču nato pa se vzpenjmo ob robu smučarske proge. nadaljujemo po smučišču druge bolj strme smučarske proge. Tudi druga vlečnica se kmalu konča, mi pa nadaljujemo po poti, ki preide v manjšo razmeroma strmo grapo. Proti vrhu grapice se pot razmeroma strmo vzpne, nato pa se nenadoma položi in nas mimo opuščene lovske opazovalnice pripelje na razpotje. Nadaljujemo naravnost v smeri Viševnika (desno Lipanca in Viševnik čez Kačji rob) po bolj strmi poti, ki nas po nekaj minutah nadaljnje hoje pripelje na manjše sedelce, s katerega se nam odpre lep razgled na Spodnje Bohinjske gore.
Na sedelcu zapustimo markirano pot, ki vodi na Viševnik in vzpon nadaljujemo levo po stezi, ki nas najprej pripelje na predvrh Plesišča, sledimo vse do omenjenega vrha

Ples se po vsakem sneženju začne že zgodaj, vendar ostane še dovolj nedotaknjenih skokov in zavojev za previdne. Zgoraj na položni strmini redki macesni in spodaj smrekov gozd zmanjšajo snežne napetosti in tveganje za za plaz. Sem se pa izognil strmini proti Konjščici in smučal na drugi strani grebena. Nižje v gozdu pa je sveži sneg samo prekril stare vijuge.

Plesišče 2023

Na Zatrniku je bila že megla in skorjast sneg, medtem ko je na Rudnem polju sijalo sonce. Bila je lepa krožna tura čez smučišče na Plesišče in po pršiču v gozdu nazaj na spodnje smučišče v smeri Rudnega polja. Na Plesišču in višje je poplesaval veter, medtem ko je v zavetrju še grelo popoldansko sonce. Opozorila me je redarka na smučišču ( vojakinja ), da je vzpon v smeri Viševnika možen samo po levi strani vlečnice.

Ker so pobočja na Lipanci precej zložna so dostopna in razmeroma varna tudi v zimskih razmerah.  Zato so Mrežce pozimi cilj mnogih pohodnikov in turnih smučarjev. Žal so pohodniki večinoma brez krplej in ponavadi zluknjajo smučino turnh smučarjev.

Mrežce nudijo v lepem vremenu lep razgled na okoliške vrhove (Mali in Veliki Draški vrh, Viševnik). Pozimi pa omogočajo posebno v svežem snegu lep turni smuk v smeri Rudnega polja ali še vzpon na Debeli vrh in V. Selišnik .

Letos je do parkirišča mogoče samo peš ali s smučmi z glavne ceste čez planino Zajavornik (najkrajša), Rudnega Polja ali Mrzlega studenca. Mimo parkirišča na pl. Zajavornik se usmerimo na peš pot proti Blejski koči. Pot višje preči gozdno cesto, nato se nam kmalu z leve strani priključi pot od spomenika NOB (Pri Rupah). Poleti široka pot, ki ves čas poteka v objemu smrekovih gozdov je pozimi ozka gaz in na mestih zvožena od smučarjev. Nadaljujemo mimo naslednjega razpotja, kjer nadaljujemo levo v smeri Lipance (desno Medvedova konta). Pot nas v nekaj minutah pripelje do pašne planine Lipanca. Tu pot zavije desno nakar sledi prečenje pobočja za katerim pridemo do pastirske in planinske koče na planini Lipanca.
Od koče nadaljujemo levo v smeri Viševnika in Mrežc po poti s katere se že kmalu levo navzdol odcepi pot proti Rudnemu polju. Nadaljujemo naravnost po poti, ki nas s krajšimi vzponi pripelje mimo razpotja za Viševnik, kjer nadaljujemo desno v smeri Mrežc Pot se naprej strmo vzpenja skozi vse bolj redek gozd dokler strmina ne popusti in se nam začnejo odpirati razgledi na sosednje vrhove Julijcev. V nekaj minutah položnega vzpenjanja dospemo na razgleden vrh Mrežc

Na zahodu nič novega, razen da je z vsakim dnem več snega. Napoved je bila delno oblačno, na zahodu pa delno sončno. Po jutranji razjasnitvi so temperature padle in temu primerno tudi temperatura snega. Čista prašinina. Najbližji vrh je bi Hotunjc, kjer se na vrhu odpre lep pogled na jezero. Ujel sem še jutranjo modrino in sveže snežne kristale lesketajoče se v jutranjem soncu. Najlažji dostop je od gostilne Zatrnik po letni poti. Novi sneg je prekril stare brazde in razen pod nekdanjo vlečnico je bilo že vse zorano.

Po deževnem veselem decembru je januarja 2023 zasnežilo Slovenijo. Zapadlo od več kot meter snega na Notranjskem (Javornik) do pol metra na Gorenjske. Tako so bili nižji gorenjski hribi varnješi za turno smuko.

Z brezplačnim avtobusom, ki vozi za vikend vozi na Pokljuko in nazaj na Bled sem se zapeljal na Zatrnik in ponovil včerajšno turorazen spodnji del, kjer sem smučal proti “Jagru”.