Je gora nad Ribnim. Dostop od hotela jenajkrajši. Od ribenskega mosta, kjer lahko parkiramo pa je 30 – 45 min. Vendar pa je za razgledie potrebno več časa. Razgled je od Julujskih alp, Karavnk, Kamniških, proti Ljubljanski kotlini in proti Jelovici.
Blejski Vintgar
Ta krožna tura skozi Vintgar je mogoča samo, ko je odprta pot skozi Vintgar ob Radovni. Cena za vstop je 10 eur za odrasle. Vstop je mogoč iz Podhoma. Ob poti je v Blejski Dobravi Natourbar z domačim pivom in domačimi dobrotami.
Hom nad Zasipom
Hum je 843 m visok hrib med Zasipom in Blejskim Vintgarjem. Dostopen je z Blejske Dobrave čez slap Šum, od cerkvice sv. Katerine nad Zasipom in po neoznačenih poteh. najprej sva se posladkala z gozdnimi jagodami na prisojme travniku, nato pa še sprehodila na vrh. Poleg cerkvice je gostišče Jurček in veliko parkirišče. Gostišče jetrenutno zaprte, poznano pa je po prginih štrukljih (moka zmešana s posušenimi mletimi tepkami). Dostop do parkirišča je možen po ozki cesti čez vas. Bolje pa je narediti ovinek po širši makadamski in delno asfaltni cesti . Zavije se desno pred gostilno Kurej.
Prebivalce Zasipa so včasih poimenovali Prgarji, saj so ženske sušile tepke-prge in jih mlele v prgino moko, iz nje pa so z dodajanjem pšenične moke pekle kruh. Tepke pa so se najprej uporabljale za izdelavo mošta.
O tej hruški pa domačini iz Prgarije pripovedujejo dve zgodbi. Prva pravi, da so tepke pred stiskanjem najprej stepali. In tako so nastale tepke.
Druga pravi, da ime tepka izhaja iz časa Avstro-Ogrske monarhije, ko je cesarica Marija Terezija ukazala ljudem, zlasti kmečkemu prebivalstvu, naj zaradi preprečevanja lakote množično nasadijo in razmnožujejo hruške. Kdor tega ni hotel, naj bi bil tepen. Tako se je hruškam prijelo ime tepka.
Hotunjski vrh
Hotunjski vrh je 1107 metrov visok razgleden vrh, ki se nahaja nad Zatrnikom. Nanj vodita poti iz Zatrnika in iz Poljščice (Zatrata ) pri Zg. Gorjah. Z vrha, kjer je klop se odpre lep razgled proti Triglavu, goram nad Pokljuko, Bledu in Blejskemu jezeru.
Pokljuška soteska
Pokljuška soteska navduši s strmimi stenami, naravnimi mostovi, luknjami, jamami, tesnimi prehodi, do 40 metrov visokimi stenami, spomladi z bujnim gozdom, in jeseni po dežju s skritimi slapovi. Sama soteska je dolga 2 kilometra in v najslikovitejšem delu globoka 40 metrov. V apnenčasto kamnino jo je pred približno 10.000 leti vrezala iz pokljuških ledenikov odtekajoča voda, pritok Radovne. Kasneje se je voda umaknila in nastala je največja fosilna soteska v Sloveniji.
Po celotni Pokljuški soteski so na gosto posejane naravne znamenitosti. Stranska soteska, ki le v dežju navdušuje z 22 metrov visokim slapom, Pokljuška luknja, veliki naravni most ter zaokrožene ravnice, ki jim domačini pravijo »vrtci«.
Iz parkirišča na katerem stoji informativna tabla se usmerimo ob suhi hudourniški strugi navzgor in kmalu smo med vedno višjimi stenami. Na prvem razcepu, ki levo vodi v ‘zaprto dolino’, kjer nas ob večjem deževju preseneti skriti slap. Mi nadaljujemo naravnost navzgor in pridemo do označenega razpotja. Desno se nahaja zanimiva Pokljuška luknja (velika skalna votlina z udrtim stropom), skozi katero se vrnemo, če se odločimo za krožno pot. Nadaljujemo levo proti galerijam.
Sprehodimo se mimo visokega naravnega mostu in pridemo do ravnice, “vrtca”, kjer so že leta 1930 uredili turistično pot in preko stene speljali leseno galerijo ( galerija kraljeviča Andreja). Povzpnemo se na galerijo in skozi tesen prehod pridemo v zgornji del Pokljuške soteske.
Pot skozi najožjo tesen je posebno doživetje, saj nas vodi do najlepšega vrtca in malega naravnega mosta. Nad galerijami vodi steza preko partizanskega prelaza, edinega prečnega prehoda čez globoko sotesko. Kljub temu, da je soteska pretežno kamnita, pa po dnu in skalnih stenah raste raznoliko rastlinje, vse od praproti do gozdnih in gorskih cvetlic.
Križovec – Zijalke
Po več kot mesecu dni trajajočih interventnih ukrepih zaradi COVID-19 (https://the-slovenia.com/sl/posel/zakon-o-interventnih-ukrepih-za-zajezitev-epidemije-covid-19-in-omilitev-njenih-posledic-za-drzavljane-in-gospodarstvo/ ), je prišel čas za omilitev in čas za skupno turo. Cilj je bil 1875 m visok vrh Zijalke pod Struško. Parkirali smo pri Križovcu. Dalo pa se je z avtom še naprej do Pustega vrha. Od Križevca smo se zaprašili proti Pustemu vrhu in nato naprej do Belske planinine. Pri pastirski koči smo uživali v lepih razgledih na triglavsko pogorje in se malo osvežili. Mimo zapuščenega (?) vodnega zbiralnikia smo krenili proti vzhodu in nato po kolovozu . Po nekaj sto metrih smo prečili pašnike in ruševje. Na Zijalkah smo še pogledali razmere na avstrijski strani in zasnežena pobočja Stola in v daljavi greben Košute s Peco v ozadju.
Galetovec
Pokljuška planota zaključi na jugovzhodu z razglednim vrhom nad vasico Obrne in mogočna vzhodna stena, Ilova peč, ki se navpično spušča jugovzhodno na robu Pokljuke. Njena stena močno izstopa nad dolino Soteske in Save Bohinjke. Vrh je izjemen razglednik s pogledom na srednje savsko dolino z jezerom, na gorenjsko ravan s Karavankami in Kamniško Savinjskimi Alpami v ozadju.
Na razgledišče Galetovca (1259 m) vodijo številne označene poti. Midva sva jo ubrala po najbližji in zahodni poti z vasi Gorjuše (1000 m) mimo planine Ilo., za kar sva rabila 1h zmerne hoje. S ceste Gorjuše Mrzli studenec nas tabla usmeri za Galetovec
Ostale poti so še iz Bohinju preko planine za Jamo (1010 m), ali planine Ilo (1255 m), južno pod gozdnim vrhom Ilovec (1305 m), severno nad Kranjsko dolino (1100 m), dostop tudi severneje in vzhodno pod gozdnim vrhom Pleša (1331 m), z Belske planine (1237 m) . Daljši dostopi so iz Boh. bele mimo Slamnikov ali tudi z Bleda.
Stan in smreka velikanka
V gozdu nad Blejskim jezerom oziroma nad kampom se vije ena najrazglednješih poti s pogledom na Bled in jezero. Krožna pot se vije mimo smreke velikanke in konča pri ŽP postaji Bled – jezero. Pristop po poti z glavne ceste, ki vodi mimo kampa Zaka in sestop po širokem kolovozu naravnost mimo smreke proti ŽP je lepa krožna pot. Pristop po robu nad kampom nudi lep razgled na jezero , bližnjo okolico in karavanke s Kamniškimi alpami v ozadju. Pristop po tej poti je zahteven zaradi kamnite podlage in slabo vzdržavanih ograj. Mimo stana pot zavije k smreki. Smreka še kljubuje času , čeprav so ji dnevi (leta) šteti.
Babji zob
Od takrat ko babi stari spodrsne na planoti tej na koncu Jelovice, kjer še danes koča stoji, se vidi velik Babji zob, katerega že več sto let iz roda v rod vsi tako imenujejo (ANEKDOTA O BABJEM ZOBU).
Vrh Babjega zoba z nadmorsko višino (1128 m) je ozek greben je, delno poraščen, razgleden in prepaden. Vpisna knjiga z žigom je na začetku pred tablo, ki opozarja na previdnost dostopa na rob grebena.
Pohod na vrh v lepem sončnem in toplem vremenu ni posebej zahteven in je primeren za dopoldnevni ali popoldnevni izlet. Zahteva pa primerno planinsko opremo in nahrbtnik z nekaj pijače in jedače saj na poti ni planinskih postojank. Izhodišče točka je vasica Kupljenik, do koder pridemo lahko z avtom po asfaltni cesti iz Bleda mimo Bohinjske Bele. Z dostopom po peš poti iz Bleda preko vasi Selo in Save bohinjke pa je lahko to celodnevni izlet.
Polovica ture poteka po cesti, ki vodi na Talež, od koder se široka pot odcepi desno na Babji zob. Stara markirana pot vodi čez strm skoraj neprehoden breg . Nova pot je 100 m naprej od starega odcepa.
V primeru poledenele ali zasnežene poti je pot zelo nevarna
Trud uro in pol ( po markaciji) dolgega vzpona je poplačan s čudovitim razgledom na : škofjeloško hribovje ( Ratitovec, Soriška planina), na celo verigo Bohinjskih gora (od Črne prsti do Koble prek Rodice, Vogla do Podrte gore in Komne), pokljuške gozdove in triglavsko pogorje v ozadnju in karavanke s Stolom na čelu. Pod nami se skozi Sotesko vije reka Sava Bohinjka. Bled z Blejskim jezerom in otokom je kot na dlani globoko pod nami, obkrožen z Gorjanskimi in Blejskimi vasmi.
Pot nazaj gre po isti poti in za celoten izlet lahko predvidevamo štiri ure od izhodišča na Kupljeniku.
Če izlet povežemo še z ogledom Babjezobe jame pa še tri ure več.
Ogledi so julija in avgusta ob nedaljah ob 10h.
Vintgar -sv. Katarina
Vintgar je soteska reke Radovne, ena izmed najslikovitejših v Sloveniji. Cerkev sv. Katerine je pozna srednjeveška cerkev in je bila v začetku romarska cerkev. V času turških vpadov so ob njej domačini kurili kresove. Sveta Katarina je razgledna točka nad vasjo Zasip , ki ga ja največji slovenski pesnik France Prešeren imenoval “oltar Gorenjske”. Poleg se nahaja parkirišče in gostišče Jurček.
Od nje vodi pot proti začetku soteske po južnem prisojnem pobočju 834 m visokega hriba Hom in proti koncu soteske v Blejski Dobravi.
Krožno pot lahko začnemo od parkirišča Sv. Katarine, parkirišča Vintgar, parkirišča pri pokopališču Blejska Dobrava, iz vasi Zasip ali Podhom ali na Bledu. Pot se vije skoti slikovito sotesko Vintgar, skozi gozd pod Homom ali čez Hom in po pašnikih južnega pobočja Homa. Pohodnikom ponuja enega izmed najlepših izletov daleč naokoli. Lep razgled, ki sega vse od bližnjih Karavank s Stolom in Begunjščico, ter Kamniških Alp na severo-vzhodu, prek širne Ljubljanske kotline v sredini, pa vse do Jelovice, Pokljuke in bližnjega Bleda s starim gradom, ter Julijcev na jugo-zahodu.
Od sv. Katerine se približno dvajset minut spuščamo po označeni gozdni poti do slapa Šum, ki s svojimi trinajstimi metri velja za večji slovenski rečni slap ( ne zamrzne pozimi) in obenem predstavlja vstopno točko naravne znamenitosti – soteske Vintgar. Leta 1891 sta jo odkrila fotograf Benedikt Lergetporer in Jakob Žumer, gorjanski župan in kartograf. Soteska je dolga 1,6 km. Skoznjo teče čudovita zelenkasta Radovna s svojimi tolmuni, slapovi in brzicami. Pot nas vodi preko lesenih mostov in tako imenovanih Žumrovih galerij. Do sv. katerine se vračamo po slikoviti poti na južnem pobočju Homa.
Če pot skozi sotesko končamo pri slapu Šum, lahko nadaljujemo nazaj do mostu nad slapom in mimo razpadajoče hišice v gozd nazaj do sv. Katerine. Lahko pa nadaljujemo čez most in po stopnicah v Blejsko Dobravo. Od tu vodi več poti na Hom in čez ali pa na železniški postaji počakamo vlak ki vozi do Bohinjsko Bistrico in se zapeljemo do postaje Bled jezero.