Turni smuk Vrh Dlani je bil že drugič na vrsti. Vrh Dlani ni posebno priljubljen vrh za za turne smučarje, čeprav omogoča 3 km spusta pri 530 m višinske razlike ob manj kot 100 vm vzpona, če se pripeljemo s sedežnico Šija, 170 vm vzpona od konca vlečnice Kratki plaz ali 310 vm vzpona od zgornje postaje gondole Vogel .
V grebenu Spodnjih Bohinjskih gora med Šijo in Voglom se dviga 1852 metrov visok vrh Vrh Dlani, ki ponuja ob lepem in suhem vremenu osupljiv razgled od Jadranskega morja do Triglava. Kot na dlani pa se kaže smučišče na Voglu.
Vrh Dlani med Šijo in Voglom
Pri vzponu na vrh je bilo ključnega pomena upoštevati pogoje trde ledene podlage in do 10 cm novega suhega snega, kar je terjalo previden korak. Temu ustrezna oprema je zaradi trde podlage zahtevala uporabo srenačev. Spust z nekaj metrov pod vrhom ni ponudil priložnosti za lepe zavoje po belem prahu, saj je bila za podlago ledena plošča . Pri tem je bilo pomembno izbrati pravilno smer do prelaza Vratca zaradi nevarnosti zdrsa. Spust s prelaza Vratca v dolinico Poljanca je ponudil nekaj adrenalinskih zavojev nato pa hitro vijuganje med ruševjem. Na koncu dolinice sem se držal desno in tako prismučal točno sirarne na planini Zadnji Vogel. Od sirarne pa pelje široka tekaška pot z nekaj spusti in več vzponi do postaje gondole na Rjavi skali.
Dolica Poljanca je bila obljudena že pred 5000 leti na kar pričajo ostanki preprostega bivališča pastirjev, ki so tu pasli črede.
Ogradi, s svojo značilno podolgovato obliko, so že od nekdaj privabljale pozornost gornikov. Ta greben, ki se dviguje nad planino v Lazu, ponuja čudovite razglede in zahtevne, a nagrajujoče poti. Prečenje Ogradov je primerno za izkušene planince, ki se radi podajajo na zahtevnejše poti in iščejo neokrnjene kotičke Julijskih Alp.
Ogradi iz planine v Lazu
Zgodovina in kulturna dediščina
Ogradi, 2.087 m visoka gora, spada med značilne bohinjske gore: visoko vzpenjajoča se nad smrekovimi gozdovi in lepimi pašniki, zaobljena po svoji obliki, a skoraj z vseh strani tudi strma in skalnata. Je kot dolga pregrada (to pomeni njeno ime) med dvema visokima dolinama. Jugo zahodno od izstopajočega grebena leži velika kotanja s planino Laz. Vzhodno od nje se razteza dolga dolina brez prvotnega imena. Šele sredi prejšnjega stoletja so jo poimenovali Dolina za Debelim vrhom, saj se njen zgornji del razteza tudi za najvišjim vrhom Bohinjskih gora. Z Debelim vrhom se vrh Ogradi povezuje na visokem sedlu – Lazovski preval, 1966m.
vir: summitpost.org
Opis poti
Izhodišče: Križišče Vogar-Blato (1095 m) Cilj: Stara Fužina (parkirišče pri cestni zapornici, 600 m) Dolžina: Približno 16 km Višinska razlika: Približno 1000 m vzpona in 1500 m spusta Čas hoje: 7-9 ur, odvisno od kondicije in vremenskih razmer Zahtevnost: Srednje zahtevna tura, ki zahteva dobro kondicijo in izkušnje s hojo po brezpotjih. Nekateri odseki so izpostavljeni in zahtevajo previdnost.
#image_title
Opis posameznih odsekov:
Križišče Vogar-Blato– Planina v Lazu, 465 vm, 1h35: Prijeten vzpon po markirani poti do planine v Lazu, ki ponuja prve razglede na okoliške vrhove (Debeli vrh, Ogradi, itd.).
Planina v Lazu – Lazovški preval, 406 m, 1h : Strm vzpon po travnatih pobočjih do sedla, kjer se odprejo veličastni pogledi na Triglav in okolico.
Lazovški preval – Ograd, 131m, 40 min: Najzahtevnejši del ture. Vzpon po neoznačeni poti po SZ grapi zahteva dobro orientacijo in previdnost.
Ogradi – Planina Krstenica, -417m, 2h: Sestop po južnih pobočjih, ki so prav tako strmi in zahtevni.
Planina Krstenica – Dolina Voje: Prijetna hoja po dolini, obdani z gozdom.
Dolina Voje – Stara Fužina, -1070 m, 2h15: Sestop po dolini Voje do izhodišča.
Ogradi: Vrh z velikim križem, s katerega se odpirajo pogledi na vse strani.
Planina Krstenica: Razgledna planina s številnimi kočami.
Dolina Voje: Slikovita dolina z reko Mostnico in Koriti Mostnice.
Planina Krstenica je najbolj odprta in razgledna visoka bohinjska planina lezi na sončnem pomolu pod Krstenigkim Stogom. Človek je bil na planini prisoten ze vsaj od antike naprej, znana pa je bila tudi po kopanju železove rude. Na tej planini pasejo kmetje iz Bohinjske Češnjice in Jereke. Visoke planine so del t. i. večstopenjske planinske paše.
Dolina Voje je živi spomin na našo geološko preteklost. Ledenik, ki se je nekoč spuščal s Triglavskega pogorja, je v dolino vrezal široko U obliko. Ko se je led stopil, je reka Mostnica prevzela njegovo delo in začela oblikovati dolino. Poimeovana je po številnih mostovih, med katerimi je najbolj znan Hudičev most. V srednjem toku je reka v apnenčasto podlago izdolbla ozka in globoka korita. Ta geološki pojav, ki je nastajal tisočletja, je danes eden najlepših naravnih spomenikov v Sloveniji. Ob sprehodu po dolini se boste počutili, kot da ste stopili v pravljico. Mostnica, ki se vije skozi ozka in globoka korita, ustvarja čarobno vzdušje. Šumenje padajoče vode je nepozabno doživetje za vse generacije, še posebno po nekaj dnevnem deževju.
Fotogalerija
Bohinjski kotdebeli vrhplanina v Lazuob potisedloproti grapispodaj Lazovški preval proti vrhunajvišji vrhovi v Julijskih alpahočakproti vrhupogled na planina Krstenicajužna pobočjaostanki stanaodcep na poti Laz -Krstenica po zadnjem neurju ePlanina Krstenica#image_titlemarkacij na poseki niodcep za dolino Vojezaraščene poti#image_titlekoritaMostnicaerozijski lonciHudičev most
Nasveti in opozorila
Oprema: Dobri pohodni čevlji, nepremočljiva oblačila, kapa, rokavice,pohodne palice, sončna očala, nahrbtnik z dovolj vode in hrane, prva pomoč, zemljevid in kompas.
Varnost: Pred odhodom preverite vremensko napoved. Hodite le, če ste dobro pripravljeni in če imate dovolj izkušenj. Bodite pozorni na označene poti in varnostne napotke.
Orientacija: Vzemite si dovolj časa za orientacijo, še posebej na neoznačenih odsekih. Pri sestopu s planine Krstenica v dolino Voje je zaradi posek , vetrolomov in zaraščenosti poti potrebno veliko previdnosti.
Čas: Vzemite si dovolj časa za turo in za vmesne postanke, razglede in fotografiranje.
Narava: Spoštujte naravo in ne puščajte za seboj nobenih sledi.
Tura na Ograde je zahtevna, a zelo nagrajujoča izkušnja. Če ste dobro pripravljeni in imate radi izzive, vas bodo Ogradi navdušili s svojo divjo lepoto in raznolikimi pokrajinami.
Opomba: Ta opis ture je zgolj informativen in ne nadomešča vodnika. Pred odhodom na turo priporočamo, da se seznanite z najnovejšimi informacijami o stanju poti in vremenskih razmerah. Za skupine je za turo na Ograde priporočljiv planinski ali gorski vodnik . Časi med posameznimi odseki se probližno ujemajo ( +-10 min) s časi na smernih tablah.
Priporočamo, da si pred turo ogledate tudi zemljevid in si natančno načrtujete pot.
Uživajte v pohodništvu!
Premagujte izzive ob vsakem trenutku z naprednimi funkcijami za vadbo, stalnim spremljanjem zdravja in počutja 24 ur na dan, 7 dni v tednu z Garmin epix Pro . Vadi, kot želiš s pomočjo več nameščenih športnih aplikacij in spremljaj zmogljivosti ter načrte treningov z Garmin Coach. Ko si pripravljen na pustolovščino, lahko prek povezave Wi Fi® preneseš zemljevide TopoActive (ki so že nameščeni v modelih Sapphire™).
Iščete nepozaben pohodniški izziv s čudovitimi razgledi? Potem je vzpon na Veliko Zelnarico čez dolino Za Kopico prava izbira za vas. Ta srednje težka tura vas popelje skozi čudovito alpsko pokrajino, mimo planin in dolin, vse do vrha Velike Zelnarice, kjer boste nagrajeni z osupljivim panoramskim razgledom na Julijske Alpe in dolino Triglavskih jezer.
Velika Zelnarica, 2320 m
Total distance: 20.15 km Total climbing: 1571 m Total descent: -1574 m
Dolina Za Kopico (pod Prvim, Srednjim in Zadnjim Voglom)
Prelaz Vrata (2192 m)
Velika Zelnarica (2320 m)
Mala Zelnarica (2310 m)
Greben pod Kopico, Velika in Mala Tičarica
Prelaz Štapce (1851 m)
Planina Ovčarija (1660 m)
Planina Jezero
Planina Dedno Polje
Planina pri Jezeru
križišče Blato -Vogar
Opis Avtobusna tura je v sezoni odlična izbira, saj vas pripelje od železniška postaje Bohinjska Bistrica do cestnega razcepa: planina Vogar – planina Blato. Na izbiro je več organiziranih prevozov dnevno. Nato se boste po asfaltirani cesti 600 m vzpenjali do planine Blato, od koder se boste usmerili na kolovoz proti planini Jezero. Kolovoz se sprva strmo vzpenja, nato pa se zmerno nadaljuje skozi gozd do planine Jezero (1453 m), kjer se vam bo odprl čudovit razgled na okoliške hribe.
kolovozna planini pri Jezerukoča na planini pri Jezero
S planine Jezero boste pot nadaljevali po kolovozu, ki vas bo mimo pastirskih koč pripeljal do planine Dedno polje (1560 m).
planina Dedno polje
Tu boste zapustili široko pot in se usmerili desno proti sedlu Vrata.
planina Dedno poljeplanina Dedno poljeplanina Dedno polje
Pot se bo sprva rahlo spuščala, nato pa se strmo vzpenjala skozi iglasti gozd do sedla Vrata (2192 m), kjer se vam bo ponudil osupljiv razgled na dolino Za Kopico in okoliške vrhove.
dolina za Kopicoproti Vratom
Tu se lahko odpočijemo in okrepčamo z dobrotami iz nahrbtnika. Nadaljujemo levo proti Zelnarici (naravnost Hribarice in Prehodavci) po poti, ki se prečno vzpne čez razmeroma strma pobočja.
sedlo Vrataproti ZelnariciVelika Zelnarica
Po nekaj minutah hoje boste zapustili markirano pot in se usmerili desno na slabše shojeno stezico, ki vas bo v nekaj minutah zmernega vzpona pripeljala na greben. Sledili boste grebenu do vrha Velike Zelnarice (2320 m), kjer boste nagrajeni s čudovitim panoramskim razgledom na Julijske Alpe, vključno z Triglavom, Bohinjskim jezerom in dolino Vrata.
#image_titleproti Štapcam
Z njenega vrha pa lep razgled na dolino triglavskih jezer in jezero Ledvička. Z vrha Velike Zelnarice se boste spustili pod grebenom V. Zelnarica, M.Zelnarica, Kopica, V. Tičarica in M.Tičarica do prelaza Štapce (1851 m).
Na prevalu se desno odcepi pot za kočo pri Triglavskih jezerih in proti Dvojnemu jezeru, ki ga lepo vidimo pod seboj (desno Tičarica). pot proti Koči na Triglavskih jezerih se takoj začne strmo spuščati po odlično zavarovani poti in nato pot preide na melišče in se nato spusti do Dvojnega jezera. Vi pa nadaljujete naravnost po poti, ki se po ključih spušča po strmini, ki nato preide v gozd in travnike na planini Ovčarija (1660 m). Od tu se boste nadaljevali do planinie Dedno polje se isti poti vrnili do planine Jezero in nato do izhodišča do razcepa planina Blato – planina Vogar.
Časovnica Avtobusna postaja Bohinjska Bistrica – razcep planina Blato/planina Vogar: 600 m, 10 minut Razcep – planina Jezero: 3600 m, 60 minut Planina Jezero – planina Dedno polje: 1600 m, 40 minut Planina Dedno polje – Velika Zelnarica: 2 uri 30 minut – 3 ure Velika Zelnarica – prelaz Štapce: 1 ura 30 minut Prelaz Štapce – planina Ovčarija: 1 ura Planina Jezero – planina Dedno Polje – avtobusno parkirišče: 1 ura 30 minut
Opombe
Časovnica je okvirna in se lahko razlikuje glede na vašo kondicijo in izkušnje. Pred turo preverite vremensko napoved in se ustrezno opremite. S seboj vzemite dovolj tekočin (izotonične) in hrane.
Še posebno ne ker so večinoma stari in nerazumljivi in večkrat kopije bolj obiskane strani (hribi.net)
Premagujte izzive ob vsakem trenutku z naprednimi funkcijami za vadbo, stalnim spremljanjem zdravja in počutja 24 ur na dan, 7 dni v tednu z Garmin epix Pro . Vadi, kot želiš s pomočjo več nameščenih športnih aplikacij in spremljaj zmogljivosti ter načrte treningov Garmin Coach. Ko si pripravljen na pustolovščino, lahko prek povezave Wi Fi® preneseš zemljevide TopoActive (ki so že nameščeni v modelih Sapphire™).
Turni smuk Vrh Dlani ni posebno priljubljeno izhodišče za turne smučarje, čeprav omogoča 3km spusta pri 530 m višinske razlike ob samo ~70 vm vzpona od zgornje postaje žičnice Šija.
V grebenu Spodnjih Bohinjskih gora med Šijo in Voglom se dviga 1852 metrov visok vrh, ki ponuja ob lepem in suhem vremenu osupljiv razgled od Jadranskega morja do Triglava. Kot na dlani pa se kaže smučišče na Voglu.
#image_title
Pri vzponu na vrh je bilo ključnega pomena upoštevati pogoje snežne skorje in temu ustrezno opremljenost, saj je zaradi osojne lege in trde podlage terjalo previden korak in uporabo srenačev. Spust z vrha je ponudil odlično priložnost za elegantne zavoje po belem prahu in adrenalinsko doživetje. Pri tem je bilo pomembno izbrati pravilno smer zaradi ruševja za varen spust do spodnje postaje krožmo kabinske žičnice Zadnji Vogel. Tako sem se v zadnji konti pod Zadnjimi Vogli držal levega prehoda in nato desno, da sem prismučal točno spodnje postaje. Desni prehod pa vodi višje na pisto pri planini Zadnji Vogel. Avtobus Ljubljana-Bohinj ima postajo poleg parkirišča od koder vozi avtobus do spodnje postaje gondole. Popoldanska karta za upokojence pa znaša 30 Eur.
greben med Šijo in Vrhom Dlaniledena skorja#image_titlena južni stranileŠija in Rodicaočak v ozadjusmučišče vogelspust greben pogled s sedla proti Poljanci sedlo Vratca med Vrhom Dlani in Voglom#imageširoka _titlegreben Šijedolina PoljancaPoljancamed redkimi macesni spodnja postaja Zadnji Vogel
Tura je bila nepozabna zaradi dobrih snežnih razmer ob lepem vremenu na krasnem vrhu, ki so omogočili resnično uživanje v turno smučarskem doživetju.
Skoraj idealne razmere tudi v visokogorju in redki obiskovalci je bilo značilno za današnji dan. Edini veter, ki je zapihal, je bil zaradi helikopterja SV, ki je na kratko pristal na Rudnem polju. Z vlečnico je šlo hitro do 1600m, nato pa sta toplo sonce in visokogorski svet upočasnila življenje. Čez Kačji rob in po dolini je bila trda skorja, nato pa na prevalu spet mehka snežna odeja. Na vzponu so prav prišli srenači. Odsmučal sem po desni “grapi” zgoraj po že odpuščeni skorji, spodaj pa snežnem tepihu do Jezerc.
Od Jezerc sem se povzpel na Studorski preval. Snega na prevalu ni veliko, posebno ne vrhovih. Na prevalu sem se malo razgledal še na drugo stran in po dobro pometenem snežnem tepihu odsmučal do Jezerc in naprej do planine Konjščica. Na planini sem spet zapregel pse in se usmeril proti Rudnemu polju. Na tekaški progi tek s turnimi smučmi ni tako hiter kot vijuganje po strmini, zato sem zavil na Plesišče. Turni par pred menoj je že potegnil špuro in od mojih predhodnih turnih smukov je bila smer in težavnost vzpona lahka. Odsmučal sem najprej po prisojni strani na sedlo in nato po še odjenanem snegu skozi macesnov gozd. Tudi po “grapi” je bila smuka odlična, ker ni nobenih lukenj od lukjačev. Na smučišču pa je bilo še nekaj neratrakiraane piste do spusta po tekaški progi.
Srenjski preval
Kačji robJezerce in Srenjski preval
Studorski preval, Konjščica, Plesišče
Jezerce in Studorski prevalStudorski prevalStudorski prevalJezerce in Srenjski prevalKonjščica – višina snegaKonjščicaplanina KonjščicaPlesišče in Viševnik
Total distance: 11.81 km Total climbing: 1336 m Total descent: -1355 m
Planina Zajavornik (po oznakah na poti) ali Javorniška planina (na Wikipediji) ali planina Javornik (na zemljevidih) je prostrana planina na 1300 m nv sredi alpske planote Pokljuka.
Je izhodišče za Blejsko kočo na Lipanci in vrhove v okolici. Na planini je večje število pastirskih stanov. Nekaj jih je predelanih v vikende, nekaj pa je zapuščenih. Krave kmetov z vasi Gorjuše in Nomenj se prek poletja pasejo na planini. Pastir poleti tudi izdeluje sir, skuto in kislo mleko, ki ga postreže z žganci.
Pozimi pa je na planini urejena krožna proga za smučarski tek v dolžini 3 km, če je dovolj snega. Proga je krožno povezana z biatlonskim centrom Pokljuka. Običajno potegnejo progo po drugem sneženju.
Najlepše je sneženju .
Video krožnega teka od Rudnega polja na Zajavornik in nazaj do planine Konjščica in nazaj na Rudno polje.
Pri temperaturni inverziji megla vztraja do poldneva .
Zajavornik-Rudno polje-Konjščica, nova trasa
Total distance: 14.51 km Total climbing: 902 m Total descent: -927 m
Zajavornik-Rudno polje, stara trasaZajavornik-Rudno polje, stara trasa
Čez planino pelje tudi slovenska turno kolesarska pot (STKP).
Kačji rob ni tako obiskan kot so pokljuški vrhovi. Čeprav je eden krajših turnosmučarskih ciljev na Pokljuki, pa ob dovolj visoki snežni odeji nudi odlično smuko v zavetju grebena na severni strani . Ker koristim brezplačne avtobusne ture v blejskem in bohinjskem kotu, je prvo ura in nato špura. Ura je bila ravno prav zgodnja, da sem še ujel Ažmija in Marjano, ki sta odhitela proti Debelm vrhu. Na smučišču pod Viševnikom so bile temperature že pomladanske in so omogočale lepo sončenje čisto do Kačjega roba ob lep potegnjeni špuri . Ta se je nadaljevala proti Viševniku, druga pa proti Srenjskemu prevalu. Sam pa sem odsmučal direktno pod greben in ob grebenu proti Kucmanovim kontam. Nižje in v gozdu pa so bile razmere slabše zaradi vse bolj južnega snega.
Je 1923 m visok vrh nad smučarskim centrom Vogel v Spodnjih Bohinjskih gorah.. Vrhovi v okolici so : Orlove glave, Šija, Rodica, Debeli vrh, ki so tudi turno smučarsko zanimivi. Šija se nahaja nad zadnjo postajo Plato . Z vrha je lep pogled na sosednje vrhovev isti gorski verigi : Rodico, Šija in Vogel. Pod vrhovi pa so planina Zadnji Vogel, planina Suha, Konta, itd.
Orlova glava
Šija je 1880 m visok razgledni vrh. Pozimi pa je v zelo dobrih razmerah tudi turno smučarski cilj.
Je 1800 m visok vrh, ki se nahaja v neposredni bližini zgornje postaje sedežnice Šija. Z vrha, je v lepem vremenu lep razgled na Rodico, Šijo, Vogel, greben Špičja, Triglav in del Karavank
V zelo dobrih razmerah sem odsmučal čez rob proti Voglarskemu Skakavcu in pod njim na pisto. Nadaljeval sem mimo planine Zadnji Vogel v Žagarjev graben. Mraz in veter tudi čez opoldne nista popustila. Tako da je sneg ostal pomrznjen, rahla skorja pa ni ovirala smuke. Na strmih delih je bilo nekaj kratkih pomrznjenih plazov. Pred tem sem se še enkrat povzpel na Zavtar za en posnetek brez megle.
Zavtar je 1750 m visok vrh nad Kratkimi plazi. Z gondolo in sedežnico sem se zapeljal do Orlovih glav , odsmučal v Konto in se povzpel na Kratke plaze in od tu na prvi cilj, Zavtar. Odsmučal sem do planine Suha in oddrsal nazaj mimo Kratkega plaza do zgornje postaje Plato,. Sledil je lep spust po speglani progi mimo planine Zadnji vogel in po Žagarjevem grabnu do spodnje postaje. Žagar je bil uradno zaprt, proga pa je steptana, vendar je ne urejajo ( snežne kepe na progi). Spust in vse skupaj je bilo več kot je bila vredna karta.
Je eden od grebenov Viševnika v smeri vzhod. Kačji rob poleti omogoča prehod skozi ruševje v visokogorski svet. Pozimi z visoko snežno odejo pa eden krajših turnosmučarskih ciljev na Pokljuki. V dobrih snežnih razmerah se turno smučarska gaz usmeri desno pred zadnjo strmino grape pod Zlatimi vodami v vedno redkejši macesnov gozd.
hdr
Tokrat se ni , tako da sem gazil nekaj deset metrov do uhojene gazi . V dobrih razmerah nas gaz pripelje na rob, ki nam ponuja lepe razglede na Mali in Veliki Selišnik, Debeli vrh, Mali Draški vrh, Mrežce in pokljuško planoto. Tokrat me je pripeljala pod rob, kjer so predhodniki obrnili. Sam sem nadaljeval nekaj deset metro višje do zadnje smreke, ki je še nudila nekaj zavetja. Z vrhnjega roba je veter odnesel sneg zato sem odsmučal malo nižje do roba s pogledom na omenjene vrhove. Vse nižje pa so bile razmere vse boljše in boljše.
Viševnik je gora v Julijskih Alpah in je del gorskega grebena med dolino Krme in Pokljuško planoto. Je priljubljen turno smučarski cilj, saj je hitro dostopen z Rudnega polja, 1347 m. Smuka je zahtevna zaradi nevarnosti plazov, posebno po sneženju. Z vrha se odpre lep razgled na Pokljuko in nekatere najvišje vrhove Julijskih Alp: Mali in Draški vrh , Rjavina, Triglav,
Zadnje sneženje in veter sta prekrila nekaj starih sledi. Vendar na Viševniku novih smeri ni na pretek. Je pa bilo danes zatišje, tako da je na vrhu bilo možno sončenje. Zgornja ponavadi splazena strmina je še nedotaknjena in bo še nekaj časa. Po še nedotaknjenem pršiču sem smučal tik ob njej proti Konjščici in nato proti sedlu, kjer sem zavil na Plesišče. Okoli Plesišča sem malo poštamfal in skozi redke macesne in nato bolj goste smreke odsmučal proti spodnjemu smučišču. Od vrha do gozda se je prašilo na vse strani.
Za zagotavljanje najboljših izkušenj uporabljamo tehnologije, kot so piškotki, za shranjevanje in/ali dostop do podatkov o napravi. Soglasje za te tehnologije nam bo omogočilo obdelavo podatkov, kot so vedenje pri brskanju ali edinstveni ID-ji, na tem spletnem mestu. Neprivolitev ali preklic privolitve lahko negativno vpliva na nekatere funkcije.
Funkcionalni
Vedno omogočeni
Tehnična hramba ali dostop sta nujno potrebna za zakonit namen omogočanja uporabe določene storitve, ki jo naročnik ali uporabnik izrecno zahteva, ali izključno za namen prenosa sporočila prek elektronskega komunikacijskega omrežja.
Nastavitve
Tehnično shranjevanje ali dostop je potreben za zakonit namen shranjevanja nastavitev, ki jih naročnik ali uporabnik ni zahteval.
Statistika
Tehnično shranjevanje ali dostop, ki se uporablja izključno v statistične namene.Tehnično shranjevanje ali dostop, ki se uporablja izključno za anonimne statistične namene. Brez sodnega poziva, prostovoljnega izpolnjevanja obveznosti s strani vašega ponudnika internetnih storitev ali dodatnih zapisov tretje osebe informacij, shranjenih ali pridobljenih samo za ta namen, običajno ni mogoče uporabiti za vašo identifikacijo.
Trženje
Tehnično shranjevanje ali dostop je potreben za ustvarjanje uporabniških profilov za pošiljanje oglaševanja ali za sledenje uporabniku na spletnem mestu ali na več spletnih mestih za podobne trženjske namene.
