Ojstrica-Mala Osojnica
Sta dva najlepša razglednika, od koder je posnetih največ fotografij blejskega otoka. Dostop je iz Velike zake., kjer nas usmerijo smerne table.
Ribenska gora
Je gora nad Ribnim. Dostop od hotela jenajkrajši. Od ribenskega mosta, kjer lahko parkiramo pa je 30 – 45 min. Vendar pa je za razgledie potrebno več časa. Razgled je od Julujskih alp, Karavnk, Kamniških, proti Ljubljanski kotlini in proti Jelovici.
Bled-Blejska Dobrava-Blejski Vintgar
To je lepa krožna turas štartom in ciljem na Bledu: , sveta Katarina, slap Šum, Blejska Dobrava, Blejski Vintgar in nazaj na Bled. primerna je za zgodnje ure ali med delovnikom, ko ni sprehajalcev
Blejski Vintgar
Ta krožna tura skozi Vintgar je mogoča samo, ko je odprta pot skozi Vintgar ob Radovni. Cena za vstop je 10 eur za odrasle. Vstop je mogoč iz Podhoma. Ob poti je v Blejski Dobravi Natourbar z domačim pivom in domačimi dobrotami.
Hom nad Zasipom
Hum je 843 m visok hrib med Zasipom in Blejskim Vintgarjem. Dostopen je z Blejske Dobrave čez slap Šum, od cerkvice sv. Katerine nad Zasipom in po neoznačenih poteh. najprej sva se posladkala z gozdnimi jagodami na prisojme travniku, nato pa še sprehodila na vrh. Poleg cerkvice je gostišče Jurček in veliko parkirišče. Gostišče jetrenutno zaprte, poznano pa je po prginih štrukljih (moka zmešana s posušenimi mletimi tepkami). Dostop do parkirišča je možen po ozki cesti čez vas. Bolje pa je narediti ovinek po širši makadamski in delno asfaltni cesti . Zavije se desno pred gostilno Kurej.
Prebivalce Zasipa so včasih poimenovali Prgarji, saj so ženske sušile tepke-prge in jih mlele v prgino moko, iz nje pa so z dodajanjem pšenične moke pekle kruh. Tepke pa so se najprej uporabljale za izdelavo mošta.
O tej hruški pa domačini iz Prgarije pripovedujejo dve zgodbi. Prva pravi, da so tepke pred stiskanjem najprej stepali. In tako so nastale tepke.
Druga pravi, da ime tepka izhaja iz časa Avstro-Ogrske monarhije, ko je cesarica Marija Terezija ukazala ljudem, zlasti kmečkemu prebivalstvu, naj zaradi preprečevanja lakote množično nasadijo in razmnožujejo hruške. Kdor tega ni hotel, naj bi bil tepen. Tako se je hruškam prijelo ime tepka.
Stan in smreka velikanka
V gozdu nad Blejskim jezerom oziroma nad kampom se vije ena najrazglednješih poti s pogledom na Bled in jezero. Krožna pot se vije mimo smreke velikanke in konča pri ŽP postaji Bled – jezero. Pristop po poti z glavne ceste, ki vodi mimo kampa Zaka in sestop po širokem kolovozu naravnost mimo smreke proti ŽP je lepa krožna pot. Pristop po robu nad kampom nudi lep razgled na jezero , bližnjo okolico in karavanke s Kamniškimi alpami v ozadju. Pristop po tej poti je zahteven zaradi kamnite podlage in slabo vzdržavanih ograj. Mimo stana pot zavije k smreki. Smreka še kljubuje času , čeprav so ji dnevi (leta) šteti.
Babji zob
Od takrat ko babi stari spodrsne na planoti tej na koncu Jelovice, kjer še danes koča stoji, se vidi velik Babji zob, katerega že več sto let iz roda v rod vsi tako imenujejo (ANEKDOTA O BABJEM ZOBU).
Vrh Babjega zoba z nadmorsko višino (1128 m) je ozek greben je, delno poraščen, razgleden in prepaden. Vpisna knjiga z žigom je na začetku pred tablo, ki opozarja na previdnost dostopa na rob grebena.
Pohod na vrh v lepem sončnem in toplem vremenu ni posebej zahteven in je primeren za dopoldnevni ali popoldnevni izlet. Zahteva pa primerno planinsko opremo in nahrbtnik z nekaj pijače in jedače saj na poti ni planinskih postojank. Izhodišče točka je vasica Kupljenik, do koder pridemo lahko z avtom po asfaltni cesti iz Bleda mimo Bohinjske Bele. Z dostopom po peš poti iz Bleda preko vasi Selo in Save bohinjke pa je lahko to celodnevni izlet.
Polovica ture poteka po cesti, ki vodi na Talež, od koder se široka pot odcepi desno na Babji zob. Stara markirana pot vodi čez strm skoraj neprehoden breg . Nova pot je 100 m naprej od starega odcepa.
V primeru poledenele ali zasnežene poti je pot zelo nevarna
Trud uro in pol ( po markaciji) dolgega vzpona je poplačan s čudovitim razgledom na : škofjeloško hribovje ( Ratitovec, Soriška planina), na celo verigo Bohinjskih gora (od Črne prsti do Koble prek Rodice, Vogla do Podrte gore in Komne), pokljuške gozdove in triglavsko pogorje v ozadnju in karavanke s Stolom na čelu. Pod nami se skozi Sotesko vije reka Sava Bohinjka. Bled z Blejskim jezerom in otokom je kot na dlani globoko pod nami, obkrožen z Gorjanskimi in Blejskimi vasmi.
Pot nazaj gre po isti poti in za celoten izlet lahko predvidevamo štiri ure od izhodišča na Kupljeniku.
Če izlet povežemo še z ogledom Babjezobe jame pa še tri ure več.
Ogledi so julija in avgusta ob nedaljah ob 10h.
Vintgar -sv. Katarina
Vintgar je soteska reke Radovne, ena izmed najslikovitejših v Sloveniji. Cerkev sv. Katerine je pozna srednjeveška cerkev in je bila v začetku romarska cerkev. V času turških vpadov so ob njej domačini kurili kresove. Sveta Katarina je razgledna točka nad vasjo Zasip , ki ga ja največji slovenski pesnik France Prešeren imenoval “oltar Gorenjske”. Poleg se nahaja parkirišče in gostišče Jurček.
Od nje vodi pot proti začetku soteske po južnem prisojnem pobočju 834 m visokega hriba Hom in proti koncu soteske v Blejski Dobravi.
Krožno pot lahko začnemo od parkirišča Sv. Katarine, parkirišča Vintgar, parkirišča pri pokopališču Blejska Dobrava, iz vasi Zasip ali Podhom ali na Bledu. Pot se vije skoti slikovito sotesko Vintgar, skozi gozd pod Homom ali čez Hom in po pašnikih južnega pobočja Homa. Pohodnikom ponuja enega izmed najlepših izletov daleč naokoli. Lep razgled, ki sega vse od bližnjih Karavank s Stolom in Begunjščico, ter Kamniških Alp na severo-vzhodu, prek širne Ljubljanske kotline v sredini, pa vse do Jelovice, Pokljuke in bližnjega Bleda s starim gradom, ter Julijcev na jugo-zahodu.
Od sv. Katerine se približno dvajset minut spuščamo po označeni gozdni poti do slapa Šum, ki s svojimi trinajstimi metri velja za večji slovenski rečni slap ( ne zamrzne pozimi) in obenem predstavlja vstopno točko naravne znamenitosti – soteske Vintgar. Leta 1891 sta jo odkrila fotograf Benedikt Lergetporer in Jakob Žumer, gorjanski župan in kartograf. Soteska je dolga 1,6 km. Skoznjo teče čudovita zelenkasta Radovna s svojimi tolmuni, slapovi in brzicami. Pot nas vodi preko lesenih mostov in tako imenovanih Žumrovih galerij. Do sv. katerine se vračamo po slikoviti poti na južnem pobočju Homa.
Če pot skozi sotesko končamo pri slapu Šum, lahko nadaljujemo nazaj do mostu nad slapom in mimo razpadajoče hišice v gozd nazaj do sv. Katerine. Lahko pa nadaljujemo čez most in po stopnicah v Blejsko Dobravo. Od tu vodi več poti na Hom in čez ali pa na železniški postaji počakamo vlak ki vozi do Bohinjsko Bistrico in se zapeljemo do postaje Bled jezero.
Slap Šum
Slap Šum na Radovni šumi celo leto. Najbolj šumi spomladi, ko se topi sneg in jeseni, ko je največ padavin. Šumov je več. Največji je na Nemiljšici v Besnici pri Kranju Eden je v Bistriškem vintgarju pri Sl. Bistrici. Naš pa stoji ob zaključku soteske Vintgar na reki Radovni. Na strani “kaj videti in poceti ” piše, da je eden izmed treh rečnih slapov v Sloveniji. Bolj verjeno je eden izmed treh rečnih, ki šumi celo leto. Poleg še piše, da s 13 metri dolgim vodnim padcem reke Radovne velja za enega največjih. Največji je v Besnici na Nemiljšici (22m), ki pa pozimi zamrzne.
Slap Šum si je možno ogledati z lesnega mostu in z lesene ploščadi pod slapom, kjer je razgled najlepši. Po ogledu slapu sem se sprehodil do železni vrat, ki pozimi zapirajo vhod v sotesko Vintgar. Nad sotesko se mogočno vije železniški most na progi Jesenice-Blejska Dobrava-Bled otok-Boh. Bistrica. Najboljše je avto parkirati pri pokopališču Blejska Dobrava in se sprehoditi čez polje do prve hiše na koncu Dobrave. Od tu stopnice vodijo v sotesko. Sam sem parkiral pri ski servis Obris, kjer mi servisirajo smuči. Nudi tudi prevoze obiskovalcem soteske nazaj na Bled. Blejska Dobrava ponuja več zanimivih pohodnih poti v vseh letnih časih: na Katarino, na Hom, na Bled, okoli Homa, itd.