“Climate Crisis and the Global Green New Deal” avtorjev Noama Chomskega in Roberta Pollina je knjiga, ki se poglablja v nujnost reševanja podnebne krize in ponuja konkretne rešitve skozi koncept globalnega Zelenega novega dogovora. Knjiga je strukturirana kot pogovor med Chomskim, priznanim javnim intelektualcem, in Pollinom, progresivnim ekonomistom, ter vključuje prispevke C.J. Polychroniouja1.
Povzetek
Knjiga obravnava:
- Naravo podnebnih sprememb: Avtorji opisujejo katastrofalne posledice neukrepanja, vključno z ekstremnimi vremenskimi pojavi, sušami, dvigom morske gladine in propadom pridelkov2.
- Kapitalizem in podnebna kriza: Kritizirajo kapitalistični sistem, ki ne uspeva ustrezno odgovoriti na podnebne izzive2.
- Globalni Zeleni novi dogovor: Predlagajo izvedljiv načrt za prehod na zeleno gospodarstvo, ki bi izboljšal življenjske standarde in ustvaril nova delovna mesta1.
- Politična mobilizacija: Poudarjajo potrebo po političnem angažmaju za reševanje planeta2.
1. Narava podnebnih sprememb
Avtorji podrobno opisujejo, kako podnebne spremembe vplivajo na naš planet. Ekstremni vremenski pojavi, kot so orkani, poplave in požari, postajajo vse pogostejši in intenzivnejši. Na primer, orkan Katrina, ki je leta 2005 prizadel New Orleans, je povzročil ogromno škodo in izgube življenj. Suše, kot tista v Kaliforniji, povzročajo pomanjkanje vode in propad kmetijskih pridelkov, kar vodi v prehransko negotovost. Dvig morske gladine ogroža obalne skupnosti, kot so Maldivi, ki se soočajo z možnostjo, da bodo njihove države postale neprimerne za življenje.
2. Kapitalizem in podnebna kriza
Chomsky in Pollin kritizirata kapitalistični sistem, ki daje prednost dobičku pred okoljem. Trdijo, da trenutni ekonomski model spodbuja izkoriščanje naravnih virov brez upoštevanja dolgoročnih posledic. Na primer, fosilna goriva, kot so premog, nafta in zemeljski plin, so glavni vir emisij toplogrednih plinov, vendar so še vedno osrednji del svetovnega gospodarstva. Avtorji poudarjajo, da brez temeljite spremembe v načinu, kako proizvajamo in porabljamo energijo, ne bomo mogli učinkovito rešiti podnebne krize.
3. Globalni Zeleni novi dogovor
Predlagani Globalni Zeleni novi dogovor vključuje ambiciozen načrt za prehod na obnovljive vire energije, kot so sončna in vetrna energija. Avtorji trdijo, da bi takšen prehod ustvaril milijone novih delovnih mest in izboljšal življenjske standarde. Na primer, Nemčija je že naredila pomembne korake v smeri energetske tranzicije z uvedbo politike “Energiewende”, ki spodbuja uporabo obnovljivih virov energije in zmanjšanje emisij CO2. Poleg tega avtorji predlagajo naložbe v energetsko učinkovitost, kot so izolacija stavb in izboljšanje javnega prevoza, kar bi zmanjšalo porabo energije in emisije.
4. Politična mobilizacija
Avtorji poudarjajo, da je za uspešno izvedbo Zelenega novega dogovora potrebna močna politična volja in angažma javnosti. Primeri uspešnih političnih mobilizacij vključujejo gibanje za državljanske pravice v ZDA in protivojno gibanje v Vietnamu, ki sta pokazala, kako lahko organizirana javnost vpliva na politične odločitve. Avtorji pozivajo k podobni mobilizaciji za reševanje podnebne krize, kjer bi državljani po vsem svetu zahtevali od svojih vlad, da sprejmejo nujne ukrepe za zaščito planeta.
1. Narava podnebnih sprememb
V Evropi so podnebne spremembe že povzročile številne ekstremne vremenske pojave. Na primer, leta 2021 so Nemčijo, Belgijo in Nizozemsko prizadele uničujoče poplave, ki so povzročile smrt več kot 200 ljudi in ogromno materialno škodo1. Požari v Grčiji in Turčiji so uničili tisoče hektarjev gozdov in prisilili na tisoče ljudi v evakuacijo2. Te katastrofe poudarjajo nujnost ukrepanja za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in prilagajanje na podnebne spremembe.
2. Kapitalizem in podnebna kriza
Evropska unija se sooča z izzivi kapitalističnega sistema, ki spodbuja izkoriščanje naravnih virov. Na primer, kljub prizadevanjem za zmanjšanje emisij, so številne evropske države še vedno močno odvisne od fosilnih goriv. Poljska, na primer, še vedno pridobiva večino svoje energije iz premoga, kar prispeva k visokim emisijam CO23. Avtorji knjige poudarjajo, da je potrebna temeljita sprememba v načinu proizvodnje in porabe energije, da bi se učinkovito spopadli s podnebnimi izzivi.
3. Globalni Zeleni novi dogovor
Evropska unija je sprejela ambiciozen načrt, imenovan Evropski zeleni dogovor, ki si prizadeva, da bi Evropa postala prva podnebno nevtralna celina do leta 20504. Ta načrt vključuje prehod na obnovljive vire energije, kot so sončna in vetrna energija, ter izboljšanje energetske učinkovitosti. Na primer, Danska je vodilna v svetu po uporabi vetrne energije, saj več kot 40% svoje električne energije pridobiva iz vetra5. Poleg tega Evropski zeleni dogovor vključuje ukrepe za zmanjšanje emisij v prometu, kot je prepoved prodaje novih bencinskih in dizelskih vozil do leta 20356.
4. Politična mobilizacija
Evropska unija je sprejela številne politike za spodbujanje politične mobilizacije in angažmaja javnosti. Na primer, Evropski podnebni pakt spodbuja državljane, skupnosti in organizacije, da se vključijo v podnebne ukrepe in prispevajo k ciljem Evropskega zelenega dogovora4. Poleg tega so številne evropske države uvedle podnebne zakone, ki določajo pravno zavezujoče cilje za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. Na primer, Švedska si prizadeva doseči neto ničelne emisije do leta 2045.
Ti primeri iz Evrope ponazarjajo, kako se lahko različne regije in države spopadajo s podnebnimi izzivi in prispevajo k globalnim rešitvam, kot jih predlagata Chomsky in Pollin v svoji knjigi.
1: Poplave v Nemčiji, Belgiji in Nizozemski 2: Požari v Grčiji in Turčiji 3: Odvisnost Poljske od premoga 4: Evropski zeleni dogovor 5: Danska in vetrna energija 6: Prepoved prodaje novih bencinskih in dizelskih vozil : Švedski podnebni zakon
Komentarji in kritike
- Irish Times pohvali knjigo, ker poudarja nujnost ukrepanja in ponuja rešitve, ki so izvedljive1.
- Irish Examiner izpostavlja, da knjiga ne le opozarja na krizo, ampak tudi ponuja upanje z rešitvami1.
- John Freeman iz Lit Hub knjigo opisuje kot “brisk and lucid” (živahno in jasno)1.
- Russell Whitehouse iz International Policy Digest jo označuje kot “thought-provoking and succinct manifesto” (premišljen in jedrnat manifest)1.
Knjiga je prejela pohvale za svojo jasnost in praktičnost, vendar so nekateri kritiki opozorili, da je lahko preveč optimistična glede politične izvedljivosti predlaganih rešitev.